Črnoplodna aronija, Aronia melanocarpa, izvira iz Severne Amerike, v današnjem času je najbolj razširjena v deželah bivše Sovjetske zveze. Danes jo gojijo v mnogih Evropskih deželah, zelo je razširjena v Skandinaviji, Poljskem in Avstriji, vse več pa visoke grme aronije srečujemo tudi na slovenskih vrtovih.
Aronija spada v družino Rosaceae, kamor uvrščamo tudi številna sadna drevesa in grmičevje. V rod grmičevja jagodičevja uvrščamo dve vrsti, to sta črnoplodna aronija, Aronia melanocarpa in rdečeplodna aronija, Aronia arbutifolia L. Pers.
Pogosto v klasifikacijah omenjajo še tretjo različico, ki jo imenujejo škrlatnoplodna aronija, Aronia prinufolia.
.
Glavne značilnosti vseh zvrsti aronije
.
Rdečeplodna aronija običajno zraste v višino štirih do šestih metrov, njeni listi so nekoliko večji od bolj razširjene, črnoplodne aronije. Plodovi rdečeplodne aronije so odporni na nizke temperature, zato preživijo tudi zelo mrzle zime.
Škrlatnoplodna aronija je po vsej verjetnosti hibrid črne in rdečeplodne aronije, včasih jo obravnavajo celo kot drugo vrsto. Ta zvrst aronije ima temno vijolične ali črne plodove, ki zrastejo do velikosti 10 mm in niso odporni na mraz.
.
Črnoplodna aronija
.
Črnoplodna aronija je najbolj razširjena vrsta, ki jo največ gojimo tudi v Sloveniji.
Je trajnica, ki zraste v obliki bujnega grma do višine tudi do tri metre, a običajno se rast ustavi pri enem do dveh metrih. Najbolje obrodi, ko so njene veje stare med dve in šestimi leti. Ta nezahteven grm lahko raste tudi na zelo revnih tleh, najbolje uspeva na glinasto peščeni podlagi in na sončni legi. Na istem prostoru jo lahko gojimo 20 let, potem pa je zemlja za njeno nadaljnjo uspešno rast preveč izčrpana.
Skozi letne čase, se grm črnoplodne aronije ves čas spreminja.
Na pomlad poženejo nežni, beli cvetovi, poleti dozorevajo črni plodovi, v jeseni pa se listi odenejo v lepe rdečkaste jesenske barve.
Zaradi njenih lepih cvetov, plodov in listov, je lahko aronija tudi lep okrasni grm, ki ga lahko vzgojimo v manjše drevo.
Listi na grmu aronije so ovalni in temno zelene barve, v jeseni se obarvajo v različne odtenke rdeče in škrlatne. Ko se listi na pomlad do konca razvijejo, šele rastlina zacveti s posameznimi, belimi cvetovi, ki so zbrani v grozde.
Aronija cveti deset dni, vsak posamezni cvet v grozdu pa cveti samo pet dni.
.
Rast in vzdrževanje grma aronije
.
Grm aronije razvije zelo močne korenine, pri mladih rastlinah je koreninski sistem sorazmeren velikosti krošnje. Ko je rastlina stara okoli trinajst let, ima korenine že v premeru dveh metrov, ki se raztezajo 1,6 metra v globino.
Krošnja ima po trinajstih letih rasti, premer približno 3 metre. V premeru pol metra okoli stebla in 80 cm v globino se razraste največji del koreninskega sistema, na vsakih 50 cm pa se razprostira še 20% korenin. 95% vsega koreninskega sistema tvorijo koreninski laski, ki so tanjši od enega milimetra, le 2% koreninic pa je debelejših od treh milimetrov.
Tako razvit koreninski sistem dobro izkorišča in srka vlago v tleh in zato lahko grm aronije preživi tudi daljša sušna obdobja. Tako razvite korenine imajo veliko moč črpanja vlage iz tal, zato lahko grme aronije uporabljajo kot rastline za odvodnjavanje mokrega terena.
Aronija je primerna tudi za zasaditev peščenih površin, delno onesnaženih in za saniranje problematičnih predelov, kjer druge rastline skoraj ne uspevajo.
.
Plodovi aronije
.
Plodovi aronije so jagode, vijolično črne barve, ki tehtajo približno 1 gram do 1,5 grama in so sprva prekriti z belkasto snovjo.
Po videzu spominjajo na črni ribez, vonj pa na borovnice in dozorijo vse naenkrat v avgustu.
V zgodnjem poletju so plodovi aronije rdeči, kasneje v avgustu pa postanejo črni. Imajo zelo aromatičen, grenko kisel okus, lahko tudi nekoliko trpek. Vendar jagode aronije niso zrele takoj, ko se obarvajo, ničesar ne zamudimo, če jih pustimo, da se še na grmu malo posušijo. Šele takrat postanejo malo bolj sladkega okusa, čeprav jih še vedno težko uživamo sveže.
Zrelim plodovom aronije pripisujejo veliko zdravilnih lastnosti, saj vsebujejo veliko vitaminov, mineralov in antocianov, ki jim dajejo njihovo značilno barvo. Čeprav plodov, svežih ne uživamo prav pogosto, pa jih lahko odlično predelamo.
Užitni so sveži, najbolj okusni so posušeni plodovi, predelamo jih lahko v marmelado, džem, kompot in sokove. Posebne poslastice pa lahko izdelamo iz sveže stisnjenega soka plodov aronije. Gospodinje prav gotovo poznajo liker iz aronije, žganje, vino in razne osvežilne pijače.
.
Aronija v očeh starih indijanskih ljudstev
.
Aronija je grmasta listopadna trajnica, ki izhaja iz Severne Amerike, kjer se tudi avtohtono razrašča.
Stara indijanska plemena so dobro poznala in spoštovala zdravilno moč aronije in so jo označevali kot zaščitnico življenja. Plodove aronije so cenili kot sadeže, ki podarjajo in ohranjajo življenje. Indijska plemena so aronijo uporabljali za zdravljenje prebavnih težav in za lajšanje težav pri prehladu in gripi.
Po dognanjih zgodovinarjev pa so domorodci uporabljali tudi liste grma aronije, z njimi so pripravljali prevretke za celjenje ran.
Jagode aronije so indijanska plemena uporabljala tudi v prehrani.
Plodove so posušili in jih zmlete dodajali žitom ali pa so iz njih kuhali zdravilne čaje.
.
Blagodejni učinki aronije na naše zdravje
.
Aroniji že stoletja pripisujejo veliko zdravilno moč, predvsem naj bi imela moč, da upočasnjuje staranje. Poleg tega pa pomaga blažiti simptome mnogih bolezni:
.
- aronija je bogat vir antioksidantov, zato se z uživanjem njenih plodov organizem uspešno bori proti delovanju prostih radikalov
- ugodno vpliva na spomin in pomaga pri koncentraciji
- pomaga preprečevati prezgodnjo demenco in Alzhimerjevo bolezen (1)
- redno uživanje aronije uravnava krvni pritisk in preprečuje razvoj srčno žilnih bolezni (2)
- preprečuje in blaži simptome arterioskleroze
- umirja simptome migrene in blaži glavobole
- deluje protivnetno, protivirusno in protibakterijsko
- krepi odpornost imunskega sistema
- varovalno deluje na črevesje in uravnava prebavo
- uravnava raven sladkorja v krvi
- varovalno deluje na zdravje sečil
- uravnava delovanje ščitnice in preprečuje golšavost
- uravnava delovanje jeter in pospešuje izločanje želodčne kisline
- lajša vnetja mehurja
- ker deluje protivnetno in protibakterijsko, pospešuje celjenje ran
- mnogo ljudi aronijo uporablja za preprečevanje rakavih obolenj in za blaženje težav pri kemoterapiji in obsevanjih
- pomaga pri izločanju težkih kovin in radioaktivnih elementov iz telesa in blaži posledice izpostavljenosti radioaktivnemu sevanju
- v mnogih bolnišnicah v tujini, dobijo onkološki pacienti poleg čaja, tudi sok aronije
- z novejšimi raziskavami (3) so znanstveniki dokazali, da uživanje aronije nevtralizira ultravijolično sevanje
- uživanje pripravkov iz aronije pomaga izboljšati vid in preprečuje nastajanje sive mrene
- ščiti oči pred UV žarki
- s pripravki iz aronije lahko učinkovito razstrupimo in očistimo organizem
- povečuje elastičnost kože, zgladi gubice na obrazu in prekrije popokane kapilare
- aronijo veliko uporablja kozmetična industrija in s tem izkorišča njen vpliv na kožo, ki jo poživlja, osvežuje in upočasnjuje staranje
- preprečuje slabokrvnost
.
Aronija je bogat vir vitaminov in antioksidantov
.
Aronija je kot zdravilna rastlina in kot hranilo najbolj pomembna zaradi antioksidativnega delovanja, saj ima največjo zmožnost absorpcije prostih radikalov. Poleg preprečevanja tvorbe prostih radikalov tudi preprečuje degeneracijo zdravih celic v krvi in tkivu.
.
V zrelih plodovih najdemo:
.
- veliko barvil antocianinov, ki plodovom aronije dajejo značilno temno barvo
- vitamin A
- vitamin skupine B; B9, B6 in B2
- vitamin C
- vitamin E
- vitamin P, ki je nepogrešljiv pri pravilnem delovanju in absorpciji vitamina C
- bifenole
- tanine
- flavonoide
- karotene
- folno kislino
- zreli črni plodovi vsebujejo minerale: železo, kalcij, kalij, fosfor, jod, mangan in molibden
- zrele jagode aronije vsebujejo veliko pektina
.
Bioflavonoidi – vitamin P v aroniji
.
Bioflavonoidi so nepravi vitamini, imenovani tudi psevdovitamini, med temi vitamini najdemo tudi karnitin, koencim Q10 in koencim A.
Ti, nepravi vitamini, so pogosto vmesna stopnja med kakšnim vitaminom in maščobno snovjo in so za naše zdravje nepogrešljivi. Telo jih sicer lahko samo proizvaja, vendar ne dovolj.
Plodovi aronije vsebujejo veliko bioflavonoidov, ki so močni antioksidanti in delujejo na zaščito ožilja, krepijo imunski sistem, pomagajo pri izgorevanju maščob in blagodejno vplivajo na delovanje obtočil.
Predvsem pa so bioflavonoidi pomembni za pravilno delovanje in absorpcijo vitamina C.
.
Predelava in uživanje plodov aronije
.
Uživanje svežih plodov aronije
.
Jagode aronije se v avgustu obarvajo v temno barvo, vendar takrat še niso popolnoma zrele.
Če jih na grmu pustimo še nekaj časa, se bodo obarvale še rahlo sivkasto in postale še bolj napete in sladke.
Jagode z grma nikoli ne popadajo, zato jih lahko pustimo, da se začnejo sušiti na njem, saj zaradi varovalnih snovi, ki jih vsebujejo, ne bodo začele gniti.
Za uživanje svežih plodov aronije naberemo vedno sveže, dozorele jagode s peclji vred, saj na ta način ostanejo dalj časa sveži, tudi če jih ne porabimo takoj. Ker pa imajo jagode aronije nekoliko trpek okus, je ena redkih rastlin, katere plodovi so bolj okusni predelani, kot pa sveži. Vsekakor največ zdravilnih učinkovin pridobimo iz svežih plodov, a na jesen jih moramo v vsakem primeru pobrati in posušiti ali predelati za zimo.
.
Posušeni plodovi aronije
Posušene plodove aronije lahko uporabimo na mnoge načine.
Pred uporabo jagode aronije za nekaj ur namočimo v vodo, čez čas se zmehčajo in dobijo nekoliko slajši okus kot presne, saj z namakanjem izgubijo trpek okus, ki je značilen za sveže plodove.
Tako pripravljene jagode lahko dodamo v razna peciva, lahko jih prej zmeljemo ali pa jih vmešamo cele.
Uporabimo jih lahko za nadeve, zavitke, kolače, sadne torte, jih dodamo v jogurt in jih zamešamo v kosmiče.
.
Čaj iz posušenih plodov aronije
.
Iz celih posušenih plodov lahko skuhamo čaj, ki vsebuje visok delež polifenolov, posebej ga priporočajo pri težavah z mehurjem.
Suhe plodove aronije sproti zmeljemo v mlinčku za kavo.
Tri zvrhane čajne žličke prelijemo z vročo vodo in pustimo stati deset minut.
Čaj se obarva temno rdeče, pred pitjem ga premešajte in po okusu sladkajte z medom.
.
Zamrzovanje jagod aronije
.
Plodove aronije lahko za uporabo tudi zamrznemo, saj, ko jih odmrznemo, se od svežih plodov ne razlikujejo dosti. Odmrznjene jagode aronije so slajše in manj trpke kot sveže, zato jih lahko uživamo samostojno ali pa jih dodamo različnim jedem.
.
Kako zamrznemo jagode aronije?
.
Sveže jagode aronije razporedimo na pladenj in jih za nekaj ur postavimo v zamrzovalnik. Ko zmrznejo jih preložimo v vrečke, saj na takšen način jagode zamrznejo posamično in se ne sprimejo.
Zamrznemo pa lahko tudi svež sok iz aronije, ki ga prelijemo v posodice ali vrečke za delanje ledu in ga po potrebi jemljemo iz zamrzovalnika.
.
Napitki iz plodov aronije
.
Napitki iz aronije se lahko pripravljajo iz svežih ali posušenih plodov. Sok iz aronije je najbolj pomemben in cenjen proizvod in ga lahko pripravimo iz čiste aronije ali pa jo primešamo drugemu sadju, saj je čist sok iz jagod aronije zelo močan.
.
Sok iz aronije
.
Najbolj cenjen proizvod iz aronije je prav gotovo hladno stisnjen sok. Uživamo ga trikrat dnevno po 50 ml. Sok aronije uživamo preventivno pred boleznimi jeter, prebavil in sečil. Za pripravo presnih sokov obstaja veliko receptov, vsaka gospodinja lahko ima svoj priljubljen postopek. Tukaj vam bom opisala recept, ki so ga uporabljale in izpopolnjevale naše babice že dolga leta nazaj. Najbolj učinkovit je seveda vedno sveže pripravljen sok, a to nam žal ne uspe vedno, zato si ga lahko nekaj pripravimo na zalogo.
.
Priprava presnega soka iz aronije
.
Za pripravo soka iz aronije poberemo zrele in zdrave jagode in jih najprej na hitro operemo v mrzli vodi. Jagode nato zmeljemo ali pretlačimo in ožamemo skozi cedilo, za boljši izkoristek lahko uporabite tudi rahlo tkan platnen prt.
Svež sok nalijemo v steklenice 8 cm pod rob. Odprte steklenice postavimo v večji lonec, nalijemo mrzlo vodo, tako, da sega do dveh tretjin steklenic in pokrijemo. Ko se sok v steklenicah segreje na približno 75 stopinj C, zmanjšamo temperaturo in še pol ure kuhamo pri tej temperaturi.
Nato jemljemo steklenice posamično iz lonca in jih sproti zapremo z steriliziranim zamaškom. Steklenice pokrijemo z odejo, da se počasi ohlajajo. Ohlajene steklenice spravimo v hladen in suh prostor, tako, da ležijo.
Tako pasteriziran sok iz plodov aronije ohrani naravni okus, porabiti ga moramo v dveh letih, najbolje pa je, da si zalogo naredimo samo za eno zimo.
.
Sirup iz plodov aronije
.
1 kilogram jagod aronije spasiramo in dodamo 300 gramov sladkorja.
Postavimo v hladen prostor za 24 ur.
Sok, ki nastane precedimo in ločimo od gošče. Prelijemo ga v skledo in dodamo še 300 gramov sladkorja in ob mešanju počasi segrevamo približno pet minut.
Še vroč sok prelijemo v čiste steklenice in jih takoj zapremo. Tako pripravljen sirup iz aronije uživamo razredčen z vodo in sicer žličko sirupa na kozarec vode.
.
Džem iz aronije
.
600 gramov zamrznjenih jagod aronije v veliki skledi zamešamo z 600 grami želirnega sladkorja, dodamo nastrgano sredico vanilijevega stroka, na trakove narezano limetino lupino in sok dveh limet. Vse dobro premešamo in pustimo stati dve uri, da se sestavine prepojijo.
Aronijo, skupaj z dodatki, zavremo v odprtem loncu in na velikem ognju kuhamo pet minut, medtem odstranjujemo nastalo peno.
Še vroč džem prelijemo v čiste kozarce in trdno zapremo.
Kozarce obrnemo na glavo, pokrijemo z odejo in pustimo da se počasi ohladijo.
.
Posladek iz aronije – kandirana aronija
.
.
Viri:
Klaus Oberbeil, Z vitamini do zdravja
Julia Doria, Priročnik za gojenje aronije
Erika Casparek Turkkan, Domače dobrote
