Pravi ginseng, Panax ginseng (1), spada v družino bršljanovk, Araliaceae (2), v ljudskem izročilu pa ga poznamo pod imenom človeška korenina, pogosto tudi ženšen. Po legendi je čudežno korenino ginsenga odkril kitajski cesar Shen Nung (3), ki je iz zgodovine poznan predvsem kot utemeljitelj naravnega zdravilstva in poljedelstva, naj bi pa tudi bil avtor prve knjige zdravil Kitajske.
V starem Kitajskem cesarstvu so lahko ginseng uporabljali le cesarji, saj je bil najbolj cenjeno in učinkovito zelišče. V tradicionalni kitajski medicini ga uporabljajo že več kot pet tisoč let, najbolj znan pa je po zdravilnih učinkih za krepitev spolne moči in celega telesa.
Kitajci to čudežno korenino imenujejo tudi človeška korenina, ker so jo tisočletja uporabljali kot zdravilo za oživljanje, izboljšanje apetita, proti slabosti in bruhanju, slabemu počutju in pikom raznih žuželk (4)..
.
.
Opis pravega ginsenga
.
Ginseng prvotno izvira iz Severne Koreje in Kitajske, danes ga umetno gojijo tudi v Rusiji in Nemčiji. Korenina ginsenga je po obliki podobna človeškemu telesu.
Korenina odraslega ginsenga je debela približno 2 cm, v dolžino pa zraste tudi do 13 cm. Iz korenine zraste steblo, ki v višino doseže do 60 cm. Iz stebla poganjajo dolgi peclji, ki imajo dlanasto deljene liste, majhne, skoraj neopazne cvetove, plodovi pa so svetlo rdeče jagode (5).
Steblo, listi in cvetovi nimajo nobene zdravilne moči, vse koristne učinkovine se skrivajo v korenini. A tudi korenina mora biti stara vsaj šest let, preden jo lahko izkopljejo za uporabo.
Korenine ginsenga izkopljejo po štirih do osmih letih, povpraševanje je vedno večje, zato so ga seveda začeli umetno gojiti. A gojenje ginsenga je zapleteno, zahteva veliko časa in veliko skrbne nege. Zemlja, v kateri gojijo ginseng, je po izkopu korenin popolnoma izčrpana, kljub temu da jo dodatno gnojijo, zato morajo na to mesto vedno saditi druge poljščine, da si zemlja opomore.
Največ posušenih korenin ginsenga izvozijo iz Kitajske, okoli 180 ton letno, a te korenine so precej slabše kakovosti kot korenine, ki jih gojijo v Ameriki. Ginseng zelo dobre kvalitete prihaja iz korejske pokrajine Kumsan (6 – Ginseng world market andf export data).
Združene države Amerike letno izvozijo do 50 ton posušene korenine, veliko je porabijo doma, saj je v Ameriki kar šest milijonov uporabnikov te čudežne korenine. Celoten svetovni dobiček trgovine z ginsengom ocenjujejo na več kot štirideset milijonov dolarjev letno.
Poznamo več vrst ginsenga; pravi ginseng, ameriški ginseng in sibirski ginseng so najbolj cenjeni in tudi najbolj prodajani. Poznamo pa še ginseng iz Japonske (Panax pseudoginseng spp. japonicum (7)), indijski ginseng (Panax pseudoginseng spp. hiamalaicus (8)) in ginseng iz Kitajske in Vietnama (Panax notoginseng (9)).
Ko izdelujejo učinkovine iz ginsenga, pridobijo beli ali rdeči ginseng, beli ginseng je dokazano bolj kakovosten.
.
Pridobivanje ginsenga
.
Korenine ginsenga izkopljejo po vsaj štirih letih rasti in jih najprej očistijo in porežejo stranske korenine.
V nadaljnjem postopku očiščene korenine olupijo, jih pobelijo z žveplovim dioksidom in nato sušijo na soncu ali pri temperaturi do 200 stopinj C. Tako obdelane olupke na Japonskem imenujejo Jin-pi ali San-pi (10).
Izdelava rdečega ginsenga poteka malo drugače.
Korenine prav tako izkopljejo šele po štirih do šestih letih, jih očistijo, nato pa jih na hitro izpostavijo vodni pari in to pri 130 stopinjah C, vsaj dve do tri ure.
Korenine nato posušijo, pri čemer se obarvajo v rdečkasto barvo in postanejo prosojne. Ta proces povzroči nekaj kemijskih sprememb, pri katerih nastanejo različne oblike ginsenozidov.
.
Učinkovine v korenini ginsenga
.
Učinkovine v ginsengu pomagajo predvsem našemu organizmu, da se lažje prilagodi na stresne dejavnike. Takšno delovanje imenujemo adaptogeno delovanje.
.
Učinkovine v korenini:
.
- vsebuje približno trideset učinkovin, ki spadajo med triterpenske saponine: ginsenozidi ali panaksozidi
- tetraciklični triterpenski saponini
- polisaharidi
- poliini
- adaptogeni
- maščobna olja
- sladkor
- škrob
- pektin
- celuloza
- dušik
- encimi
- vitamini skupine B
- železo, fosfor, žveplo, mangan,…
.
Adaptogeni
.
Adaptogene uporabljamo za izboljšanje imunske odpornosti in za izboljšanje psihofizičnih zmogljivosti. Adaptogeni omogočajo ponovno vzpostavitev normalnega stanja v telesu, ki je porušeno zaradi morebitnih zunanjih stresnih vplivov.
Telo varujejo pred utrujenostjo, izčrpanostjo in vse bolj prisotnim stresom. Ginseng je prav gotovo najbolj raziskan adaptogen, ki ga lahko brez skrbi uporabljamo v vsakodnevnem življenju.
Azijsko ljudstvo kot močan adaptogen uporablja vodko, ki vsebuje izvleček ginsenga, imenujejo jo Mohawk ali Ginseng flavoured vodka (11).
Kako nam ginseng pomaga pri zdravju?
.
- najbolj znana uporaba ginsenga je za splošno krepitev telesa in spolne moči
- pred tisočletji so ga uporabljali za oživljanje, proti slabosti, bruhanju, za izboljšanje apetita, proti potrtosti in pri pikih žuželk
- pomaga pri ohranjanju življenjske moči, saj spodbuja žleze z notranjim izločanjem
- izboljša izrabo vitaminov in mineralov
- dviga razpoloženje
- pomaga preprečevati brezvoljnost in utrujenost
- krepi imunski sistem
- pomaga pri koncentraciji
- zviša aktivnost možganov
- pomaga pri sproščanju adrenalina
- normalizira srčni utrip
- uravnava krvni sladkor
- pomaga pri uravnavanju holesterola v krvi
- deluje antioksidativno
- suha korenina vsebuje najmanj trinajst ginsenozidov, ki imajo imunostimulativne učinke
- deluje protivirusno
- deluje kot adaptogen
- deluje protitumorno
- zmanjšuje pojavnost raka želodca, pljuč, jeter, kolona in rektuma
- zmanjšuje simptome glavobola
- blaži motnje spanja
- pomaga pri težavah menopavze
- zmanjšuje depresivnost in navale vročine pri ženskah v meni
- izboljšuje erekcijo in poveča željo po spolnosti
- ima ugoden učinek na bolnike z na novo odkrito sladkorno boleznijo, ki niso odvisni od inzulina
- blaži in preprečuje simptome gripe
- ginseng je anabolik in spodbuja sintezo beljakovin
- je čudovito krepčilo med okrevanjem po bolezni ali raznih posegih (12)
.
.
.
Uporaba ginsenga v zdravilne namene
.
Po mnogih raziskavah se ginseng v medicini uradno uporablja pri kroničnem srčnem popuščanju, miokardnem infarktu, sladkorni bolezni, za izboljšanje vitalnosti, delovanje imunskega sistema in pri težavah s spolnostjo:
.
Najpogosteje pomaga pri:
.
- duševnih in telesnih preobremenitvah
- oslabelosti in izčrpanosti
- preutrujenosti in oslabljeni koncentraciji
- pri okrevanju po raznih boleznih
.
Varni odmerki jemanja korenine ginsenga so 0,5 do 2 grama na dan, ali 200 do 600 mg izvlečka korenine na dan.
Kapsule, ki jih dobimo na tržišču, vsebujejo različne količine korenine, najpogosteje okoli 250 mg. Pri nakupu kapsul moramo biti pozorni na čistost pripravka, saj je pri prodaji ginsenga vse več zlorab.
Pripravke korenine ginseng moramo redno jemati vsaj en mesec, za boljši učinek lahko tudi dva meseca. Nato je priporočljivo narediti en mesec premora, potem pa celotno zdravljenje ponoviti. Pripravke iz ginsengove korenine lahko neprekinjeno uživamo tri mesece.
.
Previdnostni ukrepi pri jemanju ginsenga
.
- ginseng morajo previdno uporabljati bolniki s hipertenzijo
- bolniki s sladkorno boleznijo ga lahko uporabljajo po posvetu s svojim zdravnikom
- v obdobju nosečnosti in dojenja se uporaba ginsenga odsvetuje
- pri sočasnem jemanju fenelzina, ki je zaviralec monoamin-oksidaze, je prišlo pri bolnikih do pojava nespečnosti, glavobolov, drhtenja in manije
- ginseng se odsvetuje pri sočasnem jemanju antidepresivov
- dolgotrajna uporaba ginsenga lahko povzroči neželene hormonske posledice, kot so težave z menstruacijo ali visok krvni pritisk
- ginseng ni primeren za otroke pred puberteto
- ginsenga ne uporabljajte, če imate težave s čezmerno telesno težo, nespečnostjo in visokim krvnim pritiskom
.
Uporaba ginsenga pri težavah s spominom
.
Spomin je produkt omrežja milijonov nevronov, ki si izmenjujejo in posredujejo informacije petih čutov. razlikujemo dve vrsti spomina, kratkoročnega in dolgoročnega (14).
.
Kratkoročni ali kratkotrajni spomin
.
Kratkoročni ali kratkotrajni spomin nam ohranja vsakodnevne, praktične informacije, ki nam koristijo razmeroma kratek čas. Tako si za kratek čas zapomnimo dogovorjen čas za sestanek, koliko smo plačali račun v trgovini in podobno.
.
Težave pri izgubi kratkotrajnega spomina
.
- nezmožnost pomnjenja nedavnih dogodkov, ne spominjamo se dogodkov, ki so se zgodili pred kratkim
- nezmožnost spominjanja nedavnih dogodkov
- opešana miselna zbranost
- introvertiranost
- motnje spanja
- kratkotrajna izguba spomina se lahko pojavi nenadoma in traja od minut do nekaj dni
.
Vzroki za težave s spominom ali izgube spomina
.
- lahko je posledica disfunkcije možganskih struktur
- lahko je posledica dolgotrajnega stresa
- poškodbe glave
- nenadna sprememba temperature, na primer potopitev glave v ledeno vodo
- je lahko posledica uživanja alkohola, zdravil ali prepovedanih drog
- je lahko posledica bolezni, ki povzročajo poškodbe možganov; Alzheimerjeva bolezen, možganski tumor, menigitis, epilepsija, možganska kap
.
Eden od vzrokov izgube spomina ali težav s spominom je vsekakor staranje. Med druge vzroke prištevamo še stres, čezmeren telesni napor, nekatera zdravila, kot so antidepresivi, zvišan krvni tlak, povečano delovanje ščitnice, pomanjkanje vitaminov B1 in B12, epilepsija, pretres možganov in poškodba lobanje.
.
Dolgoročni ali dolgotrajni spomin
.
Dolgoročni ali dolgotrajni spomin hrani predvsem informacije o preteklih dogodkih in se kažejo kot pomanjkanje občutka za čas ali prostor, težave pri prepoznavanju drugih ljudi, tudi teh, ki jih poznamo že celo življenje, težave pri spominjanju preteklih dogodkov, lahko tudi depresija in tesnobnost.
Težave z izgubo spomina imajo različne posledice, glede na to, katera vrsta izgube spomina nas prizadene. Izguba spomina lahko doleti vsakogar po šestdesetem letu starosti, včasih pa doleti tudi precej mlajše.
.
.
Kako si pomagamo pri težavah s spominom?
.
Če simptomi, ki se pojavljajo pri izgubi kratkotrajnega ali dolgotrajnega spomina trajajo dlje časa in se vse pogosteje pojavljajo, obiščite zdravnika. Vsake težave s spominom lahko pomenijo razvoj Alzheimerjeve bolezni in drugih vzrokov demence, lahko pa je tudi znak kakšne resen bolezni, ki poškodujejo možgane.
Redno ohranjajte umske in družabne dejavnosti, veliko berite, rešujte križanke in čim manj glejte televizijo.
Redno se ukvarjajte s telesnimi dejavnostmi, kar vam bo pomagalo, da se boste sprostili, lažje zaspali in se skoncentrirali. Obenem pa poskrbite za redno, zdravo in uravnoteženo prehrano, ki naj vsebuje veliko sadja in zelenjave.
.
Aromaterapevtska masaža z eteričnimi olji
.
Eterični olji žajblja in melise zavirata encim, ki povzroča razgradnjo acetilholina (15), to je pomembna snov, ki ohranja sposobnost pomnjenja.
Z raziskavami so dokazali, da imata žajbelj in navadna melisa velik vpliv na zmanjševanje izgube spomina, zato pri težavah s spominom uporabite aromaterapevtsko masažo z obema eteričnema oljema, kar bo prav gotovo blagodejno vplivalo na težave z vašim spominom.
.
Za izboljšanje prekrvavitve možganov
.
Ginseng lahko kupite v mnogih oblikah, najbolj preprosto pa je jemanje kapsul. Pri težavah s spominom jemljite kapsule ginsenga trikrat na dan pred jedjo po eno kapsulo.
.
Ginseng v pomoč pri težavah s spolnostjo
.
Korenina ginsenga spodbuja imunski sistem in poveča odpornost telesa proti okužbam. Pomaga pa tudi pri težavah s spolnostjo, saj že tisočletja stara medicina pravi, da ginseng poveča spolno moč pri moških, saj poveča koncentracijo moškega spolnega hormona testosterona in hkrati poveča tudi tvorbo in gibljivost semenčic v testisih.
.
.
Viri:
Slovensko farmacevtsko društvo, Sodobna fitoterapija;
Mladinska knjiga, Naravna zdravila;
Amanda Ursell, Vitamini in minerali;
Ginseng health benefits – Dr. Axe;
The health benefits of american ginseng – dr. Edward Group
Ginseng benefits – Herbswisdom