Osteoartroza oz. osteoartritis, znan tudi kot artroza ali degenerativna bolezen sklepov, je kronična bolezen, ki prizadene sklepe in povzroča postopno degeneracijo hrustanca. Gre za najpogostejšo obliko artritisa (hrv), ki se pojavi zaradi obrabe hrustanca v sklepih.
Osteoartroza oz. osteoartritis temelji na degenerativnem procesu, ki vključuje postopno izgubo hrustanca, zmanjšanje gostote kosti ter vnetje sinovialne membrane*.
Ključni dejavniki, ki vplivajo na razvoj osteoartroze oz. osteoartritisa, vključujejo starost, genetiko, prekomerno obremenitev sklepov, poškodbe in vnetje.
Sklepi so kompleksne strukture, ki omogočajo gibanje med kostmi. Sinovialna tekočina, ki jo proizvaja sinovialna membrana, deluje kot mazivo in zagotavlja hranila hrustancu. Osteoartritis najpogosteje prizadene teže nosilne sklepe, kot so kolena, kolčni sklepi in prsti.
Sklepi omogočajo gibanje in podporo telesu. Pri osteoartrozi oz. osteoartritisu se sklepni hrustanec postopoma izgublja, kar vodi v trenje med kostmi, bolečine, otekline ter omejeno gibanje. To vpliva na vsakdanje aktivnosti in lahko ima resne posledice za kakovost življenja posameznika.
Hrustanec deluje kot blažilec in prevodnik sil, ki delujejo na sklep. Sčasoma se hrustanec obrablja, kar vodi v neprijetne simptome osteoartritisa. Te simptome smo podrobneje opisali v nadaljevanju.
Sinovialna tekočina je odločilnega pomena za vzdrževanje gladkega delovanja sklepov, vendar se pri osteoartrozi oz. osteoartritisu lahko zgosti in izgubi svoje mazalne lastnosti.
Sklepi so kompleksne strukture, ki omogočajo gibanje in povezujejo kosti v telesu. Delujejo na osnovi kompleksnega sistema hrustanca, sinovialne tekočine, ligamentov in mišic. Ko premikamo ude, se sile prenašajo skozi sklepe, kar omogoča gibanje.
Hrustanec, ki prekriva končice kosti v sklepu, deluje kot blažilec in preprečuje trenje med kostmi. Sinovialna tekočina, ki jo proizvajajo sinovialne celice, mazivo v sklepu, zmanjšuje trenje in omogoča gladko gibanje.
Osteoartroza oz. osteoartritis je degenerativna bolezen sklepov, ki vpliva na hrustanec in povzroča njegovo obrabo. Sčasoma hrustanec postane tanjši in izgubi svojo elastičnost, kar vodi v bolečino, otekline in zmanjšano gibljivost sklepov. Poleg tega lahko pride do rasti kosti (osteofitov) v sklepu, kar dodatno omejuje gibanje.
Pri premikanju udov se obremenitve prenašajo na sklepe, kar v primeru osteoartroze oz. osteoartritisa povečuje obrabo hrustanca. To vodi v vnetje sklepnih tkiv in sproži degenerativne spremembe. Posledično se pojavi bolečina, ki omejuje funkcionalnost sklepa. Ligamenti*, ki povezujejo kosti v sklepu, lahko postanejo manj elastični, kar prispeva k nestabilnosti sklepa.
Celoten proces osteoartroze pz. osteoartritisa ima lahko različne stopnje resnosti, od blage do hude. Z leti se lahko stanje poslabša, kar vodi v trajne spremembe in omejitve gibanja. Skrb za zdravje sklepov vključuje vadbo, prehrano, nadzor telesne mase in morebitno zdravljenje, da se ohrani njihova funkcionalnost.
Kot že rečeno uvodoma, se osteoartroza oz. osteoartritis pogosto imenuje tudi artroza ali degenerativna bolezen sklepov. Dodatni izrazi, preko katerih lahko raziskujete dodatne informacije v povezavi z osteoartritisom so še degenerativni artritis, osteoartroza sklepov in degeneracija sklepov.
Glede na Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) osteoartroza oz. osteoartritis prizadene več kot 300 milijonov ljudi po vsem svetu. Študije kažejo, da je pogostost osteoartroze višja pri starejših osebah, pri čemer več kot 50% ljudi nad 65 let trpi za to boleznijo. Poleg tega ima večina bolnikov s to diagnozo tudi druge zdravstvene težave, kot so npr. srčno-žilne bolezni.
Zaradi omejenega zdravljenja osteoartroze je poudarek na preventivnih ukrepih, zgodnjem odkrivanju ter upravljanju simptomov za izboljšanje kakovosti življenja ljudi, prizadetih s to kronično boleznijo.
Iz vsebine
Vzroki osteoartroze oz. osteoartritisa
Spodaj boste videli, da smo vzroke osteoartroze oz. osteoartritisa na Omega3.si razdelili na staranje, genetiko ter raznovrstne poškodbe sklepov.
Staranje je eden od ključnih vzrokov za osteoartritis, saj se s starostjo povečuje obraba sklepov in zmanjšuje sposobnost regeneracije hrustanca *.
Pomembno vlogo pri predispoziciji za razvoj osteoartroze ima tudi genetika, saj so nekateri posamezniki genetsko bolj nagnjeni k bolezni*.
Dokazi o genetskem vplivu na osteoartrozo izvirajo iz več virov, vključno z epidemiološkimi raziskavami družinske anamneze, združevanjem v družinah, dvojčnimi študijami in raziskavami redkih genetskih motenj.
Klasične dvojčate študije so pokazale, da je vpliv genetskih dejavnikov med 39% in 65% pri rentgenskem osteoartritisu rok in kolen pri ženskah, približno 60% pri osteoartritisu kolka ter približno 70% pri osteoartrozi hrbtenice. Te ocene skupaj kažejo na podedovanost osteoartroze v višini 50% ali več, kar pomeni, da je polovica variacije dovzetnosti za bolezen v populaciji pojasnjena z genetskimi dejavniki.
Vpliv starosti na razvoj osteoartritisa je povezan z naravnimi procesi degeneracije hrustanca, ki se pojavljajo s staranjem. Hrustanec postopoma izgublja svojo elastičnost in trdnost, kar prispeva k razvoju bolezni..
Podedovani dejavniki tveganja igrajo vlogo pri predispoziciji posameznika za osteoartrozo. Če so v družini prisotni primeri bolezni, je večja verjetnost, da se bolezen razvije tudi pri posamezniku.
Poškodbe in preobremenitve sklepov predstavljajo še en pomemben vzrok za nastanek osteoartroze.
Poškodbe sklepov lahko povzročijo trajne spremembe v strukturi hrustanca, kar povečuje tveganje za razvoj bolezni. Prekomerna obremenitev sklepov, še posebej pri ponavljajočih se gibalnih vzorcih, lahko privede do prezgodnje obrabe hrustanca.
Vloga poškodb pri nastanku osteoartritisa je tesno povezana z vnetnimi procesi in degeneracijo sklepnih tkiv. Nepravilnosti v obremenitvi sklepov lahko nastanejo zaradi nepravilnih gibalnih vzorcev, nenormalne drže ali nepravilne porazdelitve telesne mase med gibanjem.
Skupni vpliv teh dejavnikov lahko pripelje do postopnega poslabšanja hrustanca, kar vodi v razvoj osteoartroze. Razumevanje teh vzrokov je ključno za razvoj preventivnih strategij in ustrezno obravnavo posameznikov z osteoartritisom.
Simptomi osteoartroze
Simptomi osteoartritisa se kažejo predvsem skozi bolečino in omejeno gibljivost prizadetih sklepov. Bolečina, značilna za osteoartrozo, je običajno posledica draženja živčnih končičev in vnetnih procesov v sklepnem tkivu.
Ta bolečina je pogosto prisotna pri gibanju sklepa, kar lahko omejuje vsakodnevne dejavnosti.
Narava bolečine pri osteoartritisu je pogosto opisana kot topa ali rezilna, še posebej pri premikanju prizadetega sklepa. Bolečina se običajno postopoma poslabšuje s časom, še posebej ob večjih obremenitvah ali daljšem obdobju gibanja. To lahko pomembno vpliva na kakovost življenja posameznika, saj omejuje njegovo sposobnost opravljanja vsakodnevnih nalog in aktivnosti.
Poleg bolečine je lahko omejena gibljivost še en izrazit simptom osteoartritisa. Prizadeti sklepi postanejo manj fleksibilni, kar lahko povzroči težave pri izvajanju gibov in posledično omeji obseg gibanja. To lahko negativno vpliva na opravljanje osnovnih nalog, kot so hoja, vzpenjanje po stopnicah ali premikanje rok.
Povezava med osteoartritisom in vnetjem je ključna za razumevanje bolezni. Čeprav osteoartritis ni tipično vnetna bolezen, vključuje vnetne procese v sklepnem tkivu. Vnetje lahko prispeva k poslabšanju bolečine in otekanju sklepov.
Znaki otekline, kot so povečan volumen sklepa, rdečina in občutek toplote, so lahko prisotni pri posameznikih z osteoartritisom. Čeprav oteklina ni tako izrazita kot pri vnetnih revmatičnih boleznih (hrv), ima lahko pomemben vpliv na funkcionalnost sklepov in poslabša druge simptome. Razumevanje teh simptomov je ključno za pravilno diagnosticiranje in upravljanje osteoartritisa.
Ostali simptomi osteoartroze
Pri premikanju prizadetih sklepov se lahko sliši škripanje ali škrtanje, kar je posledica trenja med kostmi in obrabljenim hrustancem. Zraven bolečine pri gibanju se lahko pojavlja tudi topa ali stalna bolečina v prizadetih sklepih, tudi kadar ti mirujejo.
Napredovanje osteoartritisa lahko privede do deformacij sklepov, kar lahko vizualno spremeni obliko prizadetega sklepa. Zaradi omejenega gibanja in bolečine se lahko razvije tudi mišična atrofija* in slabost v okolici prizadetega sklepa.
Prizadeti sklepi lahko postanejo občutljivi na dotik, kar lahko povzroča nelagodje pri določenih aktivnostih ali ob stiku. Mnogi posamezniki z osteoartritisom doživljajo jutranjo okorelost prizadetih sklepov, ki lahko traja nekaj časa po prebujanju.
Bolečina in nelagodje zaradi osteoartritisa lahko vplivata na kakovost spanja posameznika. Progresivna izguba hrustanca in spremembe v sklepnem tkivu lahko povzročijo omejen obseg gibanja in funkcionalnosti prizadetih sklepov.
Zaradi kombinacije bolečine, omejene gibljivosti in drugih simptomov se lahko pojavijo težave pri izvajanju vsakodnevnih nalog, kar vpliva na splošno življenjsko kakovost.
Kako se diagnosticira in testira osteoartroza
Osteoartritis se ugotavlja s pomočjo kliničnih pregledov, radioloških testov in drugih diagnostičnih metod.
Klinični pregledi
Zdravnik opravi temeljit klinični pregled, ki vključuje preučevanje simptomov, anamnezo in fizični pregled prizadetih sklepov.
pri postavljanju diagnoze. je ključna ocena bolečine, ocena omejenosti gibanja ter ocena morebitnih oteklin.
Pri ugotavljanju osteoartritisa je zgodnja diagnoza zelo pomembna, ker omogoča učinkovitejše obvladovanje bolezni in preprečuje nadaljnje poslabšanje sklepov, hitra identifikacija osteoartritisa pa pomaga tudi pri izbiri optimalnih terapevtskih pristopov.
Radiološki testi
Rentgenski posnetki so klasična metoda za vizualizacijo sklepov in oceno stopnje degeneracije hrustanca. Ti omogočajo zdravniku vpogled v strukturo sklepov ter ugotavljanje morebitnih osteofitov (rast kosti) in zožitev sklepnih razpok.
Ostale diagnostične metode
Med ostale diagnostične metode osteoartritisa sodijo MRI (Magnetna resonanca), ki se uporablja za podrobnejšo sliko mehkih tkiv okoli sklepov, kot so ligamenti in hrustanec. Ter pomaga pri odkrivanju sprememb, ki morda niso vidne na rentgenskih posnetkih. Ultrazvok, ki se uporablja za oceno sinovialne tekočine in odkrivanje morebitnih vnetij v sklepu. Ultrazvoje hkrati hitra in neinvazivna metoda, ki dopolnjuje druge diagnostične pristope.
Zelo uporabljani za diagnosticiranje osteoartritisa so tudi različni krvni testi, ki služijo za preverjanje vnetnih označevalcev v krvi, kar lahko pomaga pri potrditvi diagnoze in spremljanju aktivnosti osteoartritisa. Čeprav pri krvnih testih ne gre za neposredno diagnostično orodje, so le ti koristini, ker učinkovito podprejo celovito klinično sliko.
Ena izmed diagnostičnih metod je tudi artroskopija, ki je v bistvu minimalno invazivna kirurška metoda, kjer zdravnik pregleda notranjost sklepa s pomočjo majhnega endoskopa ter omogoča natančnejšo oceno poškodb in degenerativnih sprememb.
Raznolikost diagnostičnih metod zagotavlja celovito razumevanje stanja sklepov pri pacientu. Zdravnik izbere ustrezne teste glede na klinično sliko in potrebe posameznika*.
Zdravljenje osteoartritisa
Zdravljenje osteoartritisa vključuje farmakološke, nefarmakološke in kirurške možnosti.
Protivnetna zdravila in analgetiki, kot nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID), so pogosto uporabljena za obvladovanje bolečin. Statistični podatki npr. kažejo, da približno 30 miljonov Američanov za zdravljenje osteoartritisa uporablja nesteroidna protivnetna zdravila.
Injekcije hialuronske kisline so priljubljena opcija, šo posebej za osteoartritis kolena, z več milijoni takih injekcij vsako leto.
Fizioterapija pomaga izboljšati gibljivost sklepov, medtem, ko redna telesna aktivnost zmanjšuje tveganje za razvoj osteoartritisa.
Kirurški posegi, kot sta artroskopija in artroplastika, se uporabljajo v naprednih primerih osteoartritisa.
Več deset tisoč artroplastik kolka in kolena se izvede vsako leto v ZDA. Če konzervativne terapije ne prinesejo olajšanja, postane operacija potrebna. Več kot milijon ljudi opravi artroskopijo, medtem ko se več sto tisoč ljudi odloči za totalno artroplastiko sklepov vsako leto v ZDA. Operacija se običajno kaže kot uspešna, saj večina bolnikov poroča o zmanjšanju bolečin in izboljšani funkcionalnosti sklepa po posegu.
Vpliv spremembe življenskega sloga na osteoartrozo
Spremembe v prehrani igrajo ključno vlogo pri obvladovanju simptomov osteoartritisa, predstavljajo pa temeljno orodje v skrbi za sklepno zdravje.
Pravilna prehrana, bogata z hranili, kot so omega-3 maščobne kisline in antioksidanti, se izkaže kot učinkovit način za zmanjšanje vnetja in izboljšanje splošnega zdravja sklepov.
Poleg tega so prehranska dopolnila, kot so glukozamin, hondroitin in kurkumin, predmet raziskav za njihovo potencialno podporo sklepni funkciji. Kljub temu je ključnega pomena posvetovanje s strokovnjakom pred začetkom uporabe.
Uravnavanje telesne mase predstavlja še en ključen vidik skrbi za sklepe. Prekomerna telesna masa postavlja dodatno obremenitev na sklepe, kar povečuje tveganje za razvoj osteoartritisa. Zmanjšanje telesne mase pa ni le estetsko vprašanje, ampak lahko pomembno zmanjša pritisk na sklepe ter olajša simptome bolezni.
Spremembe v prehrani, namenjene zmanjšanju tveganja za osteoartritis, vključujejo poudarek na uravnoteženi prehrani z zmanjšanim vnosom vnetnih živil (npr. ribe z visoko vsebnostjo omega-3 maščobnih kislin: losos, sardine, postrv, listnata zelenjava, špinača, brokoli, ohrovt, oreščki: mandlji, orehi, lešniki, sadeži z antioksidativnim učinkom: borovnice, maline, jagode, zeleni čaj: antioksidanti v zelenem čaju lahko pomagajo zmanjšati vnetja, ingver in kurkuma, ekstra deviško oljčno olje, ki vsebuje mononenasičene maščobne kisline, ki lahko pomagajo zmanjšati vnetja.
Psihološki vidiki osteoartritisa predstavljajo še en pomemben vidik skrbi za obolele. Bolečina in omejitve gibanja lahko močno vplivajo na duševno zdravje, povzročajo stres in tesnobo. Zato je ključno prepoznati psihološke vidike bolezni ter poiskati ustrezno podporo. Razvoj učinkovitih strategij za obvladovanje stresa in soočanje z izzivi bolezni, ob podpori terapevta ali skupine za samopomoč, lahko pomaga pri celostni skrbi za posameznike z osteoartritisom.
Kako pomembni so preventivni ukrepi pred osteoartritisom
Preventivni ukrepi so ključni za zmanjšanje tveganja in ohranjanje zdravja sklepov v boju proti osteoartritisu. Proaktiven pristop k dejavnikom tveganja, kot so prehrana, telesna aktivnost in vzdrževanje zdrave telesne mase, igra ključno vlogo pri preprečevanju razvoja bolezni.
Ohranjanje zdravega načina življenja s poudarkom na uravnoteženi prehrani, redni telesni aktivnosti in vzdrževanju zdrave telesne mase se kaže kot učinkovita strategija. Študije podpirajo koristi svežega sadja, zelenjave in rib z omega-3 maščobnimi kislinami pri zmanjšanju vnetja ter spodbujajo sklepno funkcijo.
Izogibanje prekomernim obremenitvam sklepov in pravočasno zdravljenje morebitnih poškodb predstavljata ključna preventivna ukrepa. Raziskave kažejo, da lahko nezdravljene poškodbe povečajo tveganje za razvoj osteoartritisa, zato je pomembno, da se poškodbe sklepov ustrezno zdravijo in rehabilitirajo.
Celovit zdrav življenjski slog, ki vključuje redno telesno aktivnost za krepitev mišic in vzdrževanje zdrave prehrane, lahko prispeva k ohranjanju gibljivosti sklepov ter zmanjša verjetnost razvoja osteoartritisa. S temi preventivnimi ukrepi posamezniki lahko aktivno prispevajo k dolgoročnemu zdravju svojih sklepov.
Preberite še:
Najpogostejša vprašanja
Kako magnetna terapija pomaga pri osteartrozi
Magnetna terapija (hrv) je alternativna terapevtska metoda, ki vključuje uporabo magnetnih polj za zdravljenje različnih zdravstvenih težav, vključno z osteoartritisom. Posamezniki, ki uporabljajo magnetoterapijo, poročajo o zmanjšanju bolečin in izboljšanju funkcionalnosti sklepov, ki so jo dosegli z elektro magnetno terapijo. Pri tem se največkrat omenja:
Nekateri uporabniki ugotavljajo, da magnetna terapija zmanjša vnetne procese v sklepnem tkivu, kar lahko prispeva k zmanjšanju bolečin in oteklin.
Magnetna terapija obenem povečujue pretok krvi v prizadetih območjih, kar lahko spodbudi regeneracijo tkiva in pomaga pri odstranjevanju odpadnih snovi iz sklepov.
Hkrati ima magnetna terapija sproščujoč učinek na mišice okoli sklepov, kar lahko zmanjša napetost in pripomore k izboljšanju gibljivosti.
Nekatere študije učinkov elektro magnetne terapije kažejo, da magnetna terapija lahko spodbudi rast hrustanca in s tem pripomore k obnovi prizadetih sklepov, Obenem pa bi naj magnetna terapija imela analgetične učinke, kar zmanjšuje občutek bolečine pri posameznikih s osteoartritisom.
Pred začetkom katere koli nove oblike terapije, vključno z magnetno terapijo, je priporočljivo posvetovanje z zdravnikom, da se zagotovi varnost in primernost za posameznika s osteoartritisom.
Katere bolezni hrbtenice in bolečine v hrbtu so povezane z osteoartrozo
Osteoartroza lahko vpliva na različne dele hrbtenice in povzroči različne bolezni in bolečine v hrbtu. Pogosto prizadene vratno (cervikalno), prsno (torakalno) in ledveno (lumbalno) hrbtenico. Povezane bolezni in bolečine v hrbtu vključujejo:
- Osteoartroza vratne hrbtenice (Cervikalni osteoartritis): Prizadene vratno hrbtenico in lahko povzroči bolečine v vratu, togost, glavobole in včasih tudi izžarevanje bolečine v roke.
Preberite še: Nenadna bolečina v vratu - Osteoartroza ledvene hrbtenice (Lumbalni osteoartritis): Vpliva na ledveno hrbtenico in povzroča bolečine v spodnjem delu hrbta, zmanjšano gibljivost, težave pri hoji in lahko vodi do išiasa, kjer bolečina izžareva v noge.
- Spondiloza (hrv): Gre za degenerativne spremembe v hrbtenici, ki jih pogosto sproži osteoartritis. Lahko privede do bolečin v hrbtu, omejene gibljivosti in pojava kostnih izrastkov (osteofitov).
- Spinalna stenoza: Osteoartritis lahko povzroči zoženje spinalnega kanala (hrv), kar vodi do stiskanja hrbtenjače. To lahko povzroči bolečine v hrbtu, še posebej pri hoji, ter izžarevanje bolečine v noge.
- Ankilozirajoči spondilitis: Čeprav je to avtoimunska bolezen, ima tudi osteoartritis vlogo pri razvoju te bolezni, ki povzroča vnetje in postopno zategovanje hrbtenice, kar vodi do bolečin in omejenega gibanja.
Pomembno je omeniti, da se osteoartritis razlikuje od drugih bolezni hrbtenice, kot so revmatoidni artritis (hrv), ki je avtoimunska bolezen, in ni neposredno povezan z osteoartritisom. Prav tako je vsak posamezen primer lahko unikaten, z različnimi simptomi in stopnjo resnosti. Za natančno diagnozo in načrt zdravljenja je pomembno posvetovanje s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom.
Še:
Česa ne bi smeli početi če imate osteoartrozo
Posamezniki z osteoartritisom bi se morali izogibati določenim dejavnostim in navadam, ki bi lahko poslabšale simptome ali povzročile dodatno obrabo sklepov. Med stvarmi, ki bi jih bilo priporočljivo preprečevati, so:
- Prekomerna obremenitev sklepov: Izogibajte se dolgotrajnemu stojišču, hoji po trdem terenu ali prekomernemu dvigovanju težkih bremen, saj to lahko poveča stres na prizadetih sklepih.
- Nenadna in pretirana gibanja: Izogibajte se nenadnim in pretiranim gibom, še posebej pri aktivnostih, kot so skakanje, tek na trdem terenu ali dvigovanje uteži brez pravilne tehnike.
- Sedeče življenjske navade: Dolgotrajno sedenje lahko negativno vpliva na sklepe. Poskusite redno vstajati, se raztezati in premikati, da ohranite gibljivost sklepov.
- Slaba telesna drža: Slaba drža lahko poveča pritisk na določene sklepe. Poskrbite za pravilno telesno držo med sedenjem, stoječim in hojo.
- Prekomerna telesna teža: Ohranjanje zdrave telesne teže je ključnega pomena, saj prekomerna teža povečuje obremenitev sklepov, še posebej v kolkih, kolenih in hrbtenici.
- Dolgotrajna nepremičnost: Redno izvajanje lahke telesne aktivnosti je pomembno za ohranjanje gibljivosti sklepov. Izogibajte se daljšim obdobjem nepremičnosti.
- Neustrezna obutev: Nosite obutev, ki zagotavlja ustrezno blaženje in podporo stopalom, kar lahko vpliva na razbremenitev sklepov v nogah.
- Pretirano uživanje alkohola in kajenje: Alkohol in kajenje lahko vplivata na zdravje sklepov. Omejite ali se izogibajte tem škodljivim navadam.
- Izogibanje zdravniški pomoči: Če imate simptome osteoartritisa, se posvetujte z zdravnikom. Ignoriranje simptomov ali odlašanje s pravočasno zdravstveno pomočjo lahko pripelje do poslabšanja stanja sklepov.
Vedno je priporočljivo posvetovanje z zdravnikom ali strokovnjakom za rehabilitacijo glede primernih ukrepov in prilagoditev življenjskega sloga glede na posameznikovo stanje osteoartritisa.
Kaj se smatra za resno osteoartrozo
Resna osteoartroza je stanje, pri katerem so sklepi močno prizadeti, kar vodi do izrazitih simptomov, kot so hude bolečine, omejena gibljivost in deformacije sklepov. Radiografski posnetki lahko pokažejo izrazite spremembe v strukturi sklepov, kot so znatna obraba hrustanca, kostni izrastki (osteofiti) in deformacije kosti. To stanje pogosto zahteva intenzivnejše oblike zdravljenja, vključno s kirurškimi posegi in pomembno vpliva na kakovost življenja posameznika.
Kako huda je osteoartroza stopnje 3
Osteoartroza stopnje 3 predstavlja zmerno do hudo stopnjo bolezni, kjer je značilna izrazita obraba hrustanca, prisotnost kostnih izrastkov (osteofitov) ter opazne spremembe v sklepni strukturi. Posamezniki s stopnjo 3 pogosto doživljajo hude bolečine, omejeno gibljivost in lahko izrazijo deformacije sklepov, kar močno vpliva na njihovo vsakodnevno funkcionalnost. Zdravljenje vključuje kombinacijo konzervativnih terapij, kot so fizioterapija in zdravila, ter v nekaterih primerih lahko zahteva kirurške posege.
Ali je osteoartroza v Sloveniji smatrana kot invalidnost
Osteoartroza ni avtomatsko smatrana kot invalidnost v Sloveniji. Vendar pa lahko v nekaterih primerih, če je bolezen huda in omejuje sposobnost za delo ali opravljanje vsakodnevnih dejavnosti, vodi do invalidnosti.
Postopek za pridobitev invalidnosti zaradi osteoartroze poteka skozi ZPIZ (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje). Za uveljavljanje invalidnosti morate izpolniti naslednje pogoje:
1. Imeti morate ustrezno diagnozo: Osteoartrozo mora potrditi specialist revmatolog ali ortoped. 2. Imeti morate določeno stopnjo invalidnosti: Stopnjo invalidnosti se določi na podlagi funkcionalnih motenj, ki jih povzroča bolezen. Upošteva se gibljivost sklepov, bolečine, telesna zmogljivost in sposobnost za delo. 3. Izpolnjevati morate delovno dobo: Za pridobitev invalidske pokojnine morate izpolnjevati minimalno delovno dobo, ki se razlikuje glede na starost in vrsto invalidnosti.
Postopek uveljavljanja invalidnosti se začne z vložitvijo vloge na ZPIZ. Vlogi je potrebno priložiti zdravniško dokumentacijo, ki dokazuje diagnozo in stopnjo invalidnosti. ZPIZ bo nato imenoval komisijo, ki bo ocenila vašo sposobnost za delo in ugotovila, ali ste upravičeni do invalidnosti.
Pomembno: Informacije v tem odgovoru niso nadomestilo za strokovno pravno svetovanje. Če imate vprašanja o invalidnosti zaradi osteoartroze, se obrnite na ZPIZ ali na svojega osebnega zdravnika.