Nad utrujenost se lahko učinkovito “odpravimo” z magnezijem, saj naša energijska presnova potrebuje magnezij.
Delovanje magnezija lahko zelo preprosto testiramo tudi sami, med tekom.
Magnezij namreč potrebujejo mitohondriji, ki so v celicah odgovorni za energijsko presnovo. Večja količina tega minerala seveda omogoča boljšo presnovo. Še zlasti pa je pomemben magnezij za energijsko presnovo v mišicah in v srcu, kar je dobro znano vrhunskim športnikom, saj brez magnezija ne bi zmagovali na tekmovanjih. Poklicne nogometne ekipe prav tako odpravljajo utrujenost z močjo magnezija. Prenizka koncentracija tega minerala v krvi namreč onemogoča kondicijski trening.
Magnezij je potreben tudi za delovanje molekul ATP.
To so adenozintrifosfati, najmanjše molekule, ki skladiščijo energijo v organizmu. Pri delitvi molekul ATP se sprošča energija. Pomanjkanje magnezija neugodno vpliva na energijsko presnovo v teh molekulah, z veliko količino tega minerala pa jo je mogoče izboljšati. Športniki tako tekajo hitreje, odpravljajo utrujenost in si hitreje spet opomorejo.
.
Aerobna vadba za boljše zgorevanje maščob
.
Magnezij in kalij nista pomembna le za vrhunske športnike, temveč sta nujna tudi pri vsaki razgradnji maščob.
Pri vadbi na kolesu ali traku v fitnesu je pomembna čim večja vzdržljivost. Da nam moči ne poidejo prehitro, je zaslužen prav magnezij. Spodbuja namreč encime, odgovorne za razgradnjo maščob. K treningu tako vedno sodi mineralna voda z veliko magnezija.
.
Energija in preudarnost pri sedečem položaju
.
V resnici smo prav vsi vrhunski športniki.
Tudi delo za pisalno mizo zahteva veliko magnezija. Izredno zmogljivi možgani namreč porabijo skoraj neverjetno tretjino celotne energije, čeprav je energijska presnova v možganih že povprečno desetkrat večja kot v drugih tkivih.
Pri pomanjkanju magnezija torej možgani ne morejo najbolje delovati in začnejo hitreje pešati.
S povečanjem koncentracije magnezija v krvi pa se tudi telo in možgani prebudijo iz otopelosti.
Toda magnezij zmore še več.
V možganih namreč vpliva na zmanjšanje preobčutljivosti in pretirane razdražljivosti. V organizmu je nasprotnik kalija, ki je odgovoren za hiter prenos dražljajev, saj ga izpodrine in tako pomirja. Posledično lažje prenašamo stres.
Magnezij je torej tista znamenita pika na i pri obvladovanju obremenitev.
.
Utrujenost zaradi pomanjkanja magnezija
.
Utrujenost je vsesplošna težava v industrijski družbi.
Mnogi so namreč tako izčrpani, da so nenehno utrujeni. Sindrom kronične utrujenosti je veliko bolj razširjen, kot si mislimo.
Čeprav je tudi v tem primeru koncentracija magnezija v krvi »normalna«, ga primanjkuje v samih celicah.
Že v 60. letih prejšnjega stoletja so študije z več kot 3000 udeleženci pokazale, da se je z jemanjem dodatnega magnezija bolnikom s sindromom kronične izčrpanosti, stanje po nekaj mesecih izboljšalo. Čim več je namreč magnezija v celicah, tem boljše je delovanje inzulina in s tem prenos sladkorja v celice. Tako izgine tudi utrujenost.
.
Zaščita pred diabetesom
.
Magnezij ni le izredno pomemben pri prenosu sladkorja v krvi in pri delovanju inzulina – hormona, ki je odgovoren za prenos sladkorja v celice, temveč tudi pri zniževanju glukoze v krvi.
Z jemanjem magnezija se nevarnost diabetesa močno zmanjša. Izboljša namreč presnovo sladkorja in tako zmanjša potrebo po inzulinu. Za skoraj vse diabetike je značilno pomanjkanje magnezija v celicah.
Z dodatnimi odmerki lahko nadzor nad koncentracijo sladkorja v krvi bistveno izboljšamo. To je pomembno tudi za nosečnice, pri katerih se zaradi pomanjkanja magnezija pogosto pojavi diabetes.
.
Magnezij za močno srce
.
Srce udari okoli stotisočkrat na dan. V 70. letih je to približno 2,5 milijarde utripov, seveda pa želimo, da bi bilo še veliko let.
Dnevno skozi ožilje, srce prečrpa več kot sedem ton krvi, pri obremenitvah pa se ta količina hitro podvoji. Srce dela brez odmora 24 ur na dan. Njegova storilnost tako zasenči vse tehnične izume človeštva.
.
Pomembna surovina za srce
.
Čudežno srce potrebuje za odlično delovanje resnično dober energijski koktajl, saj najpomembnejša mišica v telesu zahteva veliko energije. Brez zadostne količine kisika namreč ne more delovati in začne pešati. Ena ključnih surovin je magnezij. V srcu je namreč največja koncentracija tega minerala v primerjavi z drugimi organi.
- Srce potrebuje magnezij za energijsko presnovo.
- Prenos živčnih dražljajev v živcih, ki je odvisen od magnezija, ohranja srčni ritem. Pri motnjah srčnega ritma ga dolgotrajno jemanje magnezija pomaga spet uravnati.
- Magnezij izboljša preskrbo s kisikom v celicah srčne mišice. Poleg tega sprošča gladko mišičje, razširja žile in tako nekoliko znižuje zvišan krvni tlak. Za to je potrebno dolgotrajno jemanje.
- Magnezij razredči kri in prepreči njeno prehitro strjevanje.
Že rahlo pomanjkanje magnezija neugodno vpliva na moč srca. Značilni znaki premalo magnezija v krvi so angina pektoris, srčno popuščanje, utrujenost in motnje srčnega ritma.
.
Manj bolezni srca in ožilja s pitjem vode z veliko magnezija
.
Že dolgo je znano, da je na območjih s trdo vodo (veliko magnezija), manj srčnih in možganskih kapi kot tam, kjer je voda mehkejša (malo magnezija).
Možganska kap je danes najpogostejši vzrok invalidnosti v starosti in postopne razgradnje možganov.
Številne blažje oblike kapi, pri katerih možgani ne dobijo dovolj kisika, povzročajo množično odmiranje možganskih celic. Pri rednem pitju mineralne vode z veliko magnezija se število možganskih kapi zmanjša za 35 do 40 odstotkov.
Organizem magnezijeve ione, ki so v pitni in mineralni vodi z magnezijem, dobro sprejema. Ker se pitna voda običajno uporablja tudi za tople napitke, je lahko zaužita količina magnezija zelo velika. V zelenjavi, skuhani v vodi z veliko magnezija, se ga prav tako ohrani več.
.
Veliko magnezija v krvi zmanjšuje tveganje za srčno kap
.
Legendarna raziskava v mestecu Framingham, opravljena v 50. letih prejšnjega stoletja, v kateri so 20 let opazovali 5000 prebivalcev, je ugotovila, da se je pri večji koncentraciji magnezija v krvi zmanjšalo število bolezni srca in ožilja.
Takšno povezavo dokazujejo tudi novejše študije. Po zaslugi dobre oskrbe z magnezijem so se bolezni srca in ožilja, ki so pogost vzrok smrti, namreč zmanjšale za skoraj tretjino.
.
Uveljavljeno zdravljenje
.
Magnezijeve infuzije so že zdavnaj uveljavljena terapija pri zdravljenju srčne kapi, kajti s tem mineralom hitreje uravnavamo srčni ritem, izboljšamo prekrvavitev in ponovno zagotovimo energijsko presnovo v celicah srčne mišice.
Pri motnjah srčnega ritma, angini pektoris in obolenjih koronarnih arterij zdravniki že vrsto let predpisujejo 600 mg magnezija na dan.
.
Kakšna je vaša preskrba z magnezijem?
.
Kadar opazite več naštetih znakov, vam morda primanjkuje magnezija:
- Energijska presnova: utrujenost, malo energije, utrujenost, mišična šibkost, pomanjkanje vzdržljivosti;
- Živčni sistem: nemir, živahnost, razdražljivost, preobčutljivost, občutljivost za hrup, nespečnost, predmenstrualni sindrom;
- Glavobol, migrena, motena koncentracija;
- Napete mišice, krči v mečih, drhtenje mišic pri telesni vadbi, nemirne noge med spanjem, trzanje mišic v očesu in ustnih kotičkih, želodčni krči, menstrualni krči;
- Mravljinci v rokah, mrzle roke in noge zaradi slabe prekrvavitve;
- Zvišan krvni tlak, povečan srčni utrip (tahikardija), motnje srčnega ritma, angina pektoris, srčno popuščanje.
.
Koliko magnezija potrebujemo?
.
Ljudje, ki opravljajo sedeče delo, naj bi zaužili po 300 mg magnezija na dan, telesno dejavni ljudje pa več, vendar zanje ni splošno veljavnih natančnih splošnih priporočil.
V mleku, mesu in ribah je zelo malo magnezija. Največ ga je v zelenjavi, jagodičevju, bananah, gobah, stročnicah, oreških in polnovrednih žitaricah, a tudi v eksotičnem sadju.
Ljudem, ki uživajo malo sveže in veliko predelane hrane, neredko primanjkuje magnezija, kar je zdaj pogostejši pojav kot v preteklosti.
Moderne študije usmerjajo pozornost dejavne populacije na ustrezen vnos magnezija s hrano ter opozarjajo na povezavo magnezija ter sposobnosti za intenzivni mišični trening in doseganje dobrih rezultatov.
Povečane potrebe po magneziju:
- Večji vnos magnezija je potreben, kadar je povečano njegovo izločanje z urinom. To povzročajo nekatera zdravila, npr. diuretiki, nekateri antibiotiki, antidepresivi in nekatera zdravila za zdravljenje rakastih obolenj. Izločanje je povečano tudi pri bolnikih z neurejeno sladkorno boleznijo.
- Več magnezija potrebujejo tudi ljudje, ki se veliko ukvarjajo s športom. Visoka mišična dejavnost namreč zahteva boljšo oskrbo z magnezijem, hkrati pa se ga s povečanim znojenjem več tudi izgublja. Opozorilni znaki za pomanjkanje so krči v mečih, utrujenost in slabši reakcijski čas.
- Večji vnos magnezija je potreben tudi v stresnih okoliščinah. Nastane začaran krog. Pomanjkanje magnezija poveča dovzetnost za stres. Stres vodi v pomanjkanje magnezija.
- Alkohol poveča izločanje magnezija prek ledvic, hkrati pa zmanjša njegovo vsrkanje v črevesju. Zloraba alkohola zato prav tako privede do pomanjkanja. Raven magnezija v krvi je prenizka pri 30 do 60 odstotkov alkoholikov.
- Tudi zloraba odvajal povzroči pomanjkanja magnezija.
Magnezij ni priporočljiv le pri zdravljenju bolezni srca in ožilja, temveč zlasti preventivno za zdravo srce in dolgo življenje.