Artritis: kako poteka diagnostika in katere preiskave lahko pričakujete?

Artritis ni ena sama bolezen, temveč skupno ime za stanja, ki prizadenejo sklepe in lahko povzročijo bolečino, otekanje, jutranjo okorelost ter slabšo gibljivost. Ker so lahko podobne težave posledica obrabe sklepa, poškodbe, putike, okužbe ali vnetne revmatične bolezni, pravilna diagnostika zahteva več kot en sam krvni test ali rentgensko slikanje. Zdravnik najprej prisluhne vašemu opisu težav, pregleda sklepe in nato presodi, katere laboratorijske ter slikovne preiskave so smiselne.

V nadaljevanju boste izvedeli, kaj je artritis in zakaj je pomembno razlikovati med njegovimi vrstami. Opisali bomo, kako poteka prvi pregled, katera vprašanja lahko pričakujete in kdaj vas zdravnik napoti k revmatologu. Pojasnili bomo pomen krvi, urina in sklepne tekočine ter razlike med rentgenom, ultrazvokom, magnetno resonanco in drugimi preiskavami. Dotaknili se bomo tudi tega, kaj se zgodi po postavitvi diagnoze in kako se načrtuje zdravljenje artritisa. Podporne možnosti, med katere sodijo tudi aparati za magnetoterapijo podjetja Magus, lahko pri nekaterih ljudeh dopolnijo obravnavo.

artritis

Kaj je artritis in zakaj je za diagnozo pomembno prepoznati pravo vrsto?

Ko človek išče odgovor na vprašanje, kaj je artritis, pogosto pričakuje enostavno razlago. V osnovi pomeni vnetje sklepa, vendar se izraz v vsakdanji rabi uporablja tudi širše za sklepne bolezni, pri katerih so prisotne bolečina, okorelost in spremembe v sklepu. Pomembno je, ali gre predvsem za obrabo hrustanca, avtoimunsko vnetje, presnovno motnjo ali okužbo. Od tega je odvisno, katere preiskave bodo potrebne in kakšno zdravljenje je ustrezno.

Artritis lahko prizadene en sklep ali več sklepov. Lahko se razvija počasi skozi leta ali pa se pojavi zelo nenadoma. Nenadna močna bolečina, rdeč in vroč sklep ali spremljajoča vročina zahtevajo hitrejšo zdravniško presojo, saj je treba izključiti okužbo sklepa.

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je osteoartroza leta 2020 prizadela približno 595 milijonov ljudi po svetu, kar pomeni približno 7,6 % svetovnega prebivalstva. Gre za najpogostejšo sklepno bolezen, vendar ni edini razlog za bolečine v sklepih.

Simptomi zdravniku pokažejo smer, ne pa končne diagnoze

Pri vnetnih oblikah artritisa je pogosto značilna jutranja okorelost, ki traja dlje kot približno 30 minut. Sklepi so lahko otečeni, topli in občutljivi. Težave se lahko pojavljajo na obeh straneh telesa, na primer v obeh zapestjih, prstih ali stopalih. Pri obrabnih spremembah je bolečina pogosto izrazitejša ob obremenitvi, po daljšem mirovanju ali ob koncu dneva.

Vendar noben posamezen znak sam po sebi ne potrdi bolezni. Otečen prst je lahko posledica udarca, preobremenitve, okužbe ali vnetja. Bolečina v kolenu je lahko povezana s hrustancem, meniskusom, tetivami, križnimi vezmi ali sklepnim vnetjem. Zato zdravnik vedno sestavlja širšo sliko.

Zakaj se podobne bolezni med seboj razlikujejo?

Pri revmatoidnem artritisu imunski sistem napada sklepne strukture. Pri putiki se v sklepu lahko nabirajo kristali sečne kisline. Pri psoriatičnem artritisu so lahko prisotne tudi kožne spremembe luskavice ali spremembe nohtov. Pri osteoartrozi so v ospredju spremembe hrustanca, kosti in drugih sklepnih struktur.

Razlike niso zgolj poimenovanja. Okužen sklep lahko brez hitrega ukrepanja utrpi resno škodo. Vnetni artritis pa lahko ob zgodnji obravnavi pogosto bolje nadzorujemo in tako zmanjšamo tveganje za trajnejšo poškodbo sklepov. Zato se pri diagnostiki ne išče samo odgovor, ali artritis obstaja, temveč predvsem, kateri proces ga povzroča.


Kako poteka prvi pregled pri zdravniku zaradi bolečin in otekanja sklepov?

Diagnostika se običajno začne z natančnim pogovorom. Zdravnika zanimajo čas začetka težav, potek bolečine, prizadeti sklepi, trajanje jutranje okorelosti in vpliv simptomov na hojo, delo, spanec ter vsakodnevna opravila. Koristno je, da že pred pregledom razmislite, ali so se težave pojavile po poškodbi, okužbi, spremembi zdravil ali večji telesni obremenitvi.

Povejte tudi, ali imate kožne spremembe, luskavico, vnetje oči, črevesne težave, vročino, nepojasnjeno izgubo telesne mase ali družinske člane z revmatičnimi boleznimi. Takšne informacije lahko bistveno vplivajo na izbiro nadaljnjih preiskav.

Pri revmatoidnem artritisu je zgodnja obravnava pomembna. Evropska zveza proti revmatizmu priporoča, da se bolnika s sumom na trajen artritis pregleda pri revmatologu čim prej, idealno v 6 tednih od začetka simptomov.

Kaj zdravnik preveri pri telesnem pregledu?

Zdravnik si ogleda in otipa sklepe. Preveri oteklino, toploto, občutljivost, obseg gibanja in morebitne deformacije. Primerja levo ter desno stran telesa. Pri pregledu rok lahko oceni stisk pesti, pri kolenih stabilnost in izliv, pri stopalih pa bolečino ob obremenitvi ter morebitne spremembe prstov.

Pomemben je tudi pregled kože in nohtov. Drobne jamice na nohtih, luske na lasišču ali spremembe za ušesi lahko podprejo sum na psoriatični artritis. Zdravnik lahko pregleda oči, bezgavke, srce, pljuča ali trebuh, če simptomi nakazujejo širšo sistemsko bolezen.

Kdaj je potrebna hitrejša obravnava?

Posebno pozornost zahtevajo nenadna huda bolečina v enem sklepu, hitro nastala oteklina, izrazita rdečina, vročina ali splošno slabo počutje. Takrat je treba čim prej izključiti septični artritis oziroma okužbo sklepa. Podobno velja za nenaden napad bolečine v palcu stopala ali drugem sklepu, kjer je lahko vzrok putika.

Če simptomi trajajo več tednov, se ponavljajo ali se sklepna gibljivost opazno slabša, pregleda ne odlašajte. Zgodnje odkrivanje omogoča bolj ciljno spremljanje in ustreznejše zdravljenje artritisa.


Katere krvne in druge laboratorijske preiskave lahko pričakujete?

Krvne preiskave so pomemben del diagnostičnega postopka, vendar same po sebi praviloma ne postavijo diagnoze. Izvid je treba vedno razlagati skupaj s simptomi, telesnim pregledom in slikovnimi preiskavami. Normalni vnetni parametri ne izključijo vseh vnetnih sklepnih bolezni, pozitiven avtoprotitelesni test pa še ne pomeni nujno, da bolezen obstaja.

Osnovni laboratorijski paket pogosto vključuje krvno sliko, sedimentacijo eritrocitov in C-reaktivni protein. Sedimentacija in C-reaktivni protein lahko kažeta na vnetje, vendar se zvišata tudi pri okužbah in številnih drugih stanjih. Zdravnik lahko preveri še delovanje jeter in ledvic, sečno kislino, ščitnične hormone ali druge vrednosti glede na klinično sliko.

Za revmatoidni artritis se pogosto določata revmatoidni faktor in protitelesa anti-CCP. Pomembno pa je vedeti, da noben krvni test sam ne more zanesljivo potrditi ali izključiti te bolezni.

Kaj pomenijo revmatoidni faktor in anti-CCP?

Revmatoidni faktor je protitelo, ki se lahko pojavi pri revmatoidnem artritisu, lahko pa je prisotno tudi pri drugih boleznih ali pri delu zdravih ljudi. Anti-CCP je pri ustrezni klinični sliki bolj specifičen pokazatelj za revmatoidni artritis, vendar tudi negativen izvid ne izključi bolezni.

Laboratorijski izvid ni oznaka človeka, ampak del sestavljanke. Če ima oseba tipične otekle sklepe in dolgotrajno jutranjo okorelost, lahko revmatolog nadaljuje diagnostiko tudi ob negativnih protitelesih. Nasprotno pa pozitiven izvid brez težav s sklepi ne pomeni nujno, da bo oseba zbolela.

Zakaj včasih odvzamejo sklepno tekočino?

Če je sklep izrazito otekel, lahko zdravnik s tanko iglo odvzame sklepno tekočino. Postopek se imenuje artrocenteza. Tekočino pregledajo na celice, bakterije in kristale. To je posebej pomembno pri sumu na okužbo ali putiko.

Analiza sklepne tekočine lahko pomaga razlikovati med vnetjem, kristali sečne kisline in okužbo. Pri osteoartrozi krvni test ne postavi diagnoze, analiza sklepne tekočine pa je lahko koristna predvsem za izključevanje drugih vzrokov bolečine in otekanja.


Kdaj so potrebni rentgen, ultrazvok, magnetna resonanca ali druge preiskave?

Slikovne preiskave zdravniku pokažejo strukture, ki jih s pogledom in otipom ni mogoče zanesljivo oceniti. Izbira ni vedno enaka. Rentgen je pogosto začetna metoda, ultrazvok je koristen za oceno vnetja in tekočine v sklepu, magnetna resonanca pa podrobneje prikaže mehka tkiva, kostni mozeg, hrustanec in zgodnje vnetne spremembe.

Rentgensko slikanje ne pokaže hrustanca neposredno, lahko pa pokaže zožitev sklepne špranje, kostne izrastke, erozije in spremembe oblike sklepa. Pri zgodnjem vnetnem artritisu je rentgenski izvid lahko še normalen. Zato normalen rentgen ne pomeni vedno, da težav ni treba dodatno razjasniti.

Pregled raziskav iz leta 2016 je ugotovil, da je ultrazvok mišično-skeletnega sistema v 13 od 15 raziskav izboljšal diagnostiko zgodnjega revmatoidnega artritisa, kadar so ga dodali kliničnemu pregledu in laboratorijskim izvidom.

Kaj lahko pokaže ultrazvok sklepov?

Ultrazvok lahko pokaže povečano količino sklepne tekočine, zadebeljeno sklepno ovojnico, vnetje tetivnih ovojnic in znake povečane prekrvavitve vnetega tkiva. Prednost je, da preiskava ne uporablja ionizirajočega sevanja in jo je mogoče opraviti hitro. Hkrati lahko zdravnik z ultrazvokom natančneje usmeri iglo pri odvzemu sklepne tekočine ali injekcijskem zdravljenju.

Rezultat je deloma odvisen od kakovosti naprave in izkušenj izvajalca. Zato se ultrazvočni izvid vedno razlaga v širšem kliničnem kontekstu.

Kdaj pride v poštev magnetna resonanca?

Magnetna resonanca ali MRI ponudi zelo podrobne slike sklepov in okoliških tkiv. Pomaga lahko pri oceni zgodnjega vnetja, kostnega edema, poškodb vezi, hrustanca in drugih struktur. Pogosteje se uporablja, kadar osnovne preiskave ne pojasnijo težav ali kadar je treba natančneje oceniti določen sklep oziroma hrbtenico.

MRI ni isto kot magnetna terapija. Slikanje je diagnostična metoda, medtem ko so aparati za magnetoterapijo namenjeni podporni uporabi pri določenih težavah. Če jih posameznik uporablja, naj to pove zdravniku; podjetje Magus takšne pripomočke predstavlja kot dopolnilo, ne kot nadomestilo za pregled, zdravila ali rehabilitacijo.


Kaj sledi po diagnozi in ali se je artritisa mogoče znebiti?

Po zaključeni diagnostiki zdravnik razloži, kateri tip artritisa je najverjetnejši, kako aktivna je bolezen in kakšni so cilji zdravljenja. Ti so lahko zmanjšanje bolečine in vnetja, ohranjanje gibljivosti, preprečevanje poškodb sklepov ter boljše vsakodnevno delovanje. Načrt ni enak za vsakogar.

Vprašanje »kako se znebiti artritisa« je razumljivo, vendar je odgovor odvisen od vzroka. Nekatera stanja so ozdravljiva, na primer bakterijska okužba sklepa ob hitrem pravilnem zdravljenju. Pri kroničnih boleznih cilj običajno ni popolna in trajna odprava, temveč čim boljši nadzor simptomov, vnetja in napredovanja bolezni.

Pri psoriatičnem artritisu denimo ni enega samega diagnostičnega testa. Diagnoza temelji na kombinaciji anamneze, pregleda, laboratorijskih izvidov in slikovnih preiskav.

Kako je videti zdravljenje artritisa?

Zdravljenje artritisa lahko vključuje zdravila proti bolečini ali vnetju, zdravila za umirjanje vnetne bolezni, fizioterapijo, prilagojeno vadbo, delovno terapijo in spremembe vsakodnevnih obremenitev. Pri nekaterih oblikah je potrebna hitra antibiotična terapija, pri drugih usmerjeno revmatološko zdravljenje.

Pomemben del obravnave je tudi spremljanje odziva. Zdravnik lahko ponovi pregled sklepov, krvne teste ali slikanje. Tako preverja, ali se vnetje umirja in ali zdravljenje dosega cilj.

Kakšna je vloga podpornih metod?

Toplota, hladni obkladki, ustrezno dozirana vadba, urejanje telesne mase in dovolj počitka lahko pomagajo pri obvladovanju vsakdanjih težav. Podporne metode izbirajte glede na vrsto bolezni, trenutno aktivnost vnetja in priporočila zdravstvenega strokovnjaka.

Magnetna terapija se lahko omenja kot ena izmed podpornih možnosti za lajšanje težav, vendar ni diagnostična metoda in ne more potrditi vzroka bolečine. Tudi pri uporabi pripomočkov Magus je bistveno, da se ob novih, izrazitih ali vztrajnih simptomih ne odlaša z zdravniškim pregledom.


Zaključek

Diagnostika artritisa je postopen proces, v katerem zdravnik poveže vaše simptome, pregled sklepov, laboratorijske izvide in slikovne preiskave. En sam test navadno ne zadošča. Čim prej poiščete strokovno mnenje ob vztrajni oteklini, jutranji okorelosti ali bolečini, tem prej je mogoče ugotoviti vzrok in izbrati zdravljenje, ki najbolje varuje gibljivost ter kakovost življenja.


Dodatno branje