Anksioznost je pogosta duševna motnja, ki prizadene milijone ljudi po vsem svetu. Značilna je za občutke intenzivnega strahu, nemira in skrbi, ki lahko močno vplivajo na kakovost življenja posameznika.
V tem članku bomo podrobno raziskali, kaj je anksioznost, njene simptome, vzroke, vplive na življenje in povezave z drugimi motnjami, kot so izgorelost, panični napadi in nespečnost. Na koncu bomo podali tudi nekaj praktičnih nasvetov za obvladovanje anksioznosti.
Kaj je anksioznost?
Anksioznost je naravna reakcija telesa na stres. Gre za občutek strahu ali skrbi, ki ga lahko sproži več različnih dejavnikov.
Vendar pa lahko anksioznost postane problematična, ko je pretirana, kronična in vpliva na vsakdanje življenje posameznika.
Preberite še: Asja Dominko piše o anksioznosti.
Definicija anksioznosti
Anksioznost je duševno stanje, ki vključuje občutke napetosti, zaskrbljenosti in fizične spremembe, kot so povečano znojenje, tresenje in povečan srčni utrip.
Medtem ko je anksioznost normalen odziv na stresne situacije, postane motnja, ko te občutke doživljamo pogosto in brez očitnega razloga.
Razlika med normalno in kronična anksioznostjo
Normalna anksioznost je kratkotrajna in se pojavi kot odziv na določene stresne situacije.
Kronična anksioznost pa je dolgotrajna, pretirana in ovira posameznikovo sposobnost za normalno delovanje.
Kronična anksioznost je lahko znak anksiozne motnje, ki zahteva strokovno obravnavo.
Simptomi anksioznosti
Anksioznost se lahko kaže na različne načine, tako fizično kot psihično.
Razumevanje simptomov je ključnega pomena za prepoznavanje in obvladovanje anksioznosti.
Fizični simptomi
Fizični simptomi anksioznosti lahko vključujejo:
- Povečan srčni utrip: Pogosto lahko občutite, da vaše srce bije hitreje ali močneje, kar lahko povzroča občutek nelagodja.
- Povečano znojenje: Prekomerno potenje, tudi v hladnih okoljih ali brez fizičnega napora, je pogost simptom.
- Tresenje ali drhtenje: Telo se lahko odzove z nehotenim tresenjem, kar je pogosto znak, da je vaš živčni sistem preobremenjen.
- Težave z dihanjem: Občutek, da ne morete dovolj globoko vdihniti, lahko povzroči občutek dušenja ali zadihanosti.
- Bolečine v prsih: Tesnoba lahko povzroči bolečino ali pritisk v prsih, kar lahko zamenjamo za simptome srčnega napada.
- Glavoboli: Pogoste in ponavljajoče se glavobole lahko sproži napetost in stres, povezani z anksioznostjo.
- Težave s prebavo: Bolečine v trebuhu, slabost, driska ali zaprtje so lahko fizične manifestacije anksioznosti.
Psihični simptomi
Psihični simptomi anksioznosti vključujejo:
- Stalna skrb ali strah: Nezmožnost obvladovanja skrbi, tudi če so nepomembne ali neosnovane.
- Občutki nemira ali napetosti: Stalna napetost ali nemir, kot bi bili nenehno pripravljeni na boj ali beg.
- Razdražljivost: Anksioznost lahko povzroči občutek razdražljivosti ali jeze, pogosto brez očitnega razloga.
- Težave s koncentracijo: Osredotočenost na naloge je lahko otežena, saj so vaše misli preokupirane s skrbmi.
- Nespečnost: Težave z uspavanjem ali pogosto prebujanje ponoči zaradi nenehnih misli in skrbi.
- Občutki bližajoče se pogube: Občutek, da se bo zgodilo nekaj hudega, čeprav za to ni konkretnih razlogov.
Vzroki anksioznosti
Vzroki anksioznosti so lahko različni in pogosto vključujejo kombinacijo genetskih, okoljskih in psiholoških dejavnikov.
Genetski dejavniki
Raziskave kažejo, da je anksioznost lahko dedna. Če imajo starši ali sorodniki anksiozno motnjo, obstaja večja verjetnost, da jo bo imel tudi posameznik.
Genetska predispozicija lahko vpliva na kemično ravnovesje v možganih, kar povečuje tveganje za razvoj anksioznosti.
Okoljski dejavniki
Stresne življenjske situacije, kot so izguba ljubljene osebe, ločitev ali finančne težave, lahko sprožijo anksioznost.
Dolgotrajen stres na delovnem mestu ali v družinskem okolju prav tako povečuje tveganje za razvoj anksioznosti.
Okolje, v katerem odraščamo, lahko igra pomembno vlogo pri razvoju naših sposobnosti obvladovanja simptomov stresa.
Več o vplivih simptomov stresa na telo preberite v članku: simptomi stresa na asjadominko.si.
Psihološki dejavniki
Ljudje z določeno osebnostno strukturo, kot so tisti, ki so bolj občutljivi ali nagnjeni k perfekcionizmu, so bolj dovzetni za anksioznost.
Prav tako lahko travmatični dogodki v otroštvu prispevajo k razvoju anksioznosti v odrasli dobi.
Psihološki dejavniki, kot so nizka samozavest, slaba samopodoba in nezmožnost obvladovanja stresa, lahko povečajo tveganje za razvoj anksioznosti.
Vpliv anksioznosti na življenje
Anksioznost lahko močno vpliva na različne vidike življenja posameznika, vključno s socialnimi, profesionalnimi in osebnimi odnosi.
Socialni vplivi
Ljudje z anksioznostjo se lahko izogibajo socialnim situacijam, kar vodi v osamljenost in izolacijo.
Strah pred negativnimi ocenami ali zavrnitvijo lahko ovira njihove sposobnosti za vzpostavljanje in vzdrževanje odnosov.
Socialna anksioznost lahko povzroči, da se osebe izogibajo družabnim dogodkom, kar lahko vodi v občutek osamljenosti in odtujenosti.
Profesionalni vplivi
Anksioznost lahko vpliva na produktivnost in uspešnost na delovnem mestu.
Težave s koncentracijo, prekomerna skrb in izogibanje nalogam lahko vodijo v slabše delovne rezultate in povečajo tveganje za izgubo zaposlitve.
Stres, povezan z delom, lahko povzroči izčrpanost in izgorelost, kar dodatno poslabša stanje anksioznosti.
Osebni vplivi
Anksioznost lahko vpliva tudi na posameznikovo telesno zdravje.
Kronična anksioznost je povezana s številnimi zdravstvenimi težavami, vključno s srčno-žilnimi boleznimi, prebavnimi motnjami in oslabljenim imunskim sistemom.
Anksioznost lahko vpliva na posameznikovo samozavest in samopodobo, kar lahko vodi v težave v osebnih odnosih in splošno zadovoljstvo z življenjem.
Anksioznost in druge motnje
Anksioznost se pogosto pojavlja skupaj z drugimi motnjami, kar lahko oteži diagnosticiranje in zdravljenje.
Med najpogostejšimi spremljevalnimi motnjami so izgorelost, panični napadi in nespečnost.
Anksioznost in izgorelost
Izgorelost je stanje fizične, čustvene in mentalne izčrpanosti, ki jo povzroča dolgotrajen stres.
Ljudje z anksioznostjo so bolj nagnjeni k izgorelosti, saj njihova nenehna skrb in napetost dodatno obremenjujeta telo in duha.
Izgorelost lahko povzroči občutke brezupa, nizko motivacijo in splošno pomanjkanje energije.
Več informacij o izgorelosti najdete na asjadominko.si – izgorelost.
Anksioznost in panični napadi
Panični napadi so nenadni, intenzivni napadi strahu, ki jih pogosto spremljajo fizični simptomi, kot so hitro bitje srca, potenje in težave z dihanjem.
Anksiozni posamezniki imajo večjo verjetnost za panične napade, saj je njihovo telo nenehno v stanju povečane pripravljenosti.
Panični napadi so lahko izjemno strašljivi in lahko povzročijo dodatno anksioznost zaradi strahu pred ponovitvijo napadov.
Preberite tudi: Panični napadi na strani Asje Dominko.
Anksioznost in nespečnost
Nespečnost je pogosta težava pri ljudeh z anksioznostjo.
Nenehna skrb in napetost lahko otežita sprostitev in spanje, kar vodi v kronično utrujenost in slabše psihofizično stanje.
Nespečnost lahko povzroči začarani krog, kjer pomanjkanje spanja povečuje anksioznost, kar še dodatno poslabša težave s spanjem.
Nespečnost pa lahko premagate – Kako? Vse boste izvedeli v tem članku o motnjah spanja.
Tabela 1: Primerjava simptomov anksioznosti, izgorelosti, paničnih napadov in nespečnosti
| Simptomi | Anksioznost | Izgorelost | Panični napadi | Nespečnost |
|---|---|---|---|---|
| Fizični simptomi | Povečan srčni utrip, potenje, tresenje, težave z dihanjem, bolečine v prsih | Fizična izčrpanost, bolečine v mišicah, glavoboli | Hitro bitje srca, potenje, težave z dihanjem | Težave z uspavanjem, pogosta prebujanja |
| Psihični simptomi | Stalna skrb, strah, nemir, težave s koncentracijo | Čustvena izčrpanost, razdražljivost, občutki nemoči | Intenziven strah, občutek bližajoče se pogube | Skrbi pred spanjem, anksiozne misli |
| Vpliv na življenje | Izogibanje socialnim situacijam, težave na delovnem mestu | Upad produktivnosti, težave na delovnem mestu, izolacija | Izogibanje situacijam, ki bi lahko sprožile napad | Kronična utrujenost, slabše psihofizično stanje |
Kako obvladati anksioznost
Obvladovanje anksioznosti zahteva celosten pristop, ki vključuje strokovno zdravljenje, samopomoč in podporo bližnjih.
Zdravljenje in terapija
Strokovno zdravljenje anksioznosti lahko vključuje terapijo, zdravila ali kombinacijo obeh.
Kognitivno-vedenjska terapija (KVT) je ena izmed najučinkovitejših oblik terapije za anksioznost, saj pomaga posameznikom prepoznati in spremeniti negativne misli in vedenjske vzorce.
- Kognitivno-vedenjska terapija (KVT): Ta terapija se osredotoča na prepoznavanje in spremembo negativnih misli, ki prispevajo k anksioznosti. S pomočjo terapevta se posamezniki naučijo, kako prepoznati negativne misli in jih nadomestiti z bolj pozitivnimi in realističnimi.
- Zdravila: Antidepresivi in anksiolitiki so lahko predpisani za lajšanje simptomov anksioznosti. Ta zdravila pomagajo uravnavati kemijsko ravnovesje v možganih, kar lahko zmanjša občutke tesnobe.
- Psihoterapija: Pogovorna terapija z izkušenim terapevtom lahko pomaga posameznikom razumeti vzroke njihove anksioznosti in razviti strategije za obvladovanje.
Praktični nasveti za vsakdan
Poleg strokovnega zdravljenja lahko posamezniki sami veliko prispevajo k obvladovanju anksioznosti. Tukaj je nekaj nasvetov:
- Redna telesna aktivnost: Vadba sprošča endorfine, ki izboljšujejo razpoloženje in zmanjšujejo stres. Telesna aktivnost, kot so tek, joga ali plavanje, lahko pomaga sprostiti napetost in izboljšati splošno počutje.
- Tehnike sproščanja: Meditacija, globoko dihanje in joga lahko pomagajo zmanjšati napetost in umiriti um. Praksa čuječnosti lahko pomaga pri zavedanju trenutnih občutkov in zmanjšanju prekomernega premlevanja.
- Zdrava prehrana: Uravnotežena prehrana, bogata z vitamini in minerali, podpira telesno in duševno zdravje. Izogibanje kofeinu in alkoholu lahko prav tako pripomore k zmanjšanju simptomov anksioznosti.
- Uravnavanje spanca: Vzpostavitev redne spalne rutine in ustvarjanje sproščujočega okolja za spanje lahko izboljšata kakovost spanca. Poskusite se izogibati uporabi elektronskih naprav pred spanjem in se osredotočite na sproščujoče dejavnosti, kot je branje knjige.
- Družbena podpora: Pogovori z bližnjimi, prijatelji ali podporne skupine lahko nudijo čustveno podporo in zmanjšajo občutek osamljenosti. Deljenje svojih občutkov z drugimi, ki so morda doživeli podobne izkušnje, lahko prinese občutek razumevanja in podpore.
Tabela 2: Praktični nasveti za obvladovanje anksioznosti
| Aktivnost | Koristi za duševno zdravje |
|---|---|
| Telesna aktivnost | Sprostitev endorfinov, izboljšanje razpoloženja |
| Meditacija | Zmanjšanje napetosti, umiritev uma |
| Zdrava prehrana | Podpora telesnemu in duševnemu zdravju |
| Uravnavanje spanca | Izboljšanje kakovosti spanca |
| Družbena podpora | Čustvena podpora, zmanjšanje občutka osamljenosti |
Dodatne strategije za obvladovanje anksioznosti
Poleg osnovnih pristopov k obvladovanju anksioznosti obstajajo tudi številne druge strategije, ki lahko pomagajo odgovoriti na vprašanje: kako premagati anskioznost.
Kreativno izražanje
Ustvarjalne dejavnosti, kot so risanje, slikanje, pisanje ali glasba, lahko pomagajo pri sproščanju in izražanju čustev.
Ustvarjalnost lahko ponudi izhod za občutke, ki jih je težko izraziti z besedami, in lahko zmanjša raven stresa.
Progresivna mišična relaksacija
Ta tehnika vključuje sistematično napenjanje in sproščanje različnih mišičnih skupin v telesu.
S tem se lahko posamezniki naučijo prepoznati in sprostiti mišično napetost, ki je pogosto povezana z anksioznostjo.
Dihalne vaje
Dihalne vaje, kot je globoko dihanje ali dihanje skozi nos in izdihovanje skozi usta, lahko pomagajo umiriti telo in um.
Osredotočanje na dihanje lahko zmanjša fizične simptome anksioznosti in pomaga pri sprostitvi.
Tehnike vizualizacije
Vizualizacija sproščujočih slik ali prizorov lahko pomaga pri zmanjšanju stresa in anksioznosti.
Posamezniki si lahko predstavljajo miren kraj ali situacijo, kjer se počutijo varno in sproščeno, kar lahko zmanjša raven tesnobe.
Čuječnost in meditacija
Čuječnost je praksa osredotočanja na sedanji trenutek brez presojanja.
Meditacija čuječnosti lahko pomaga posameznikom prepoznati in sprejeti svoje misli in občutke brez, da bi se z njimi obremenjevali, kar lahko zmanjša anksioznost.
Vpliv anksioznosti na fizično zdravje
Anksioznost ne vpliva le na duševno zdravje, temveč lahko povzroči tudi številne fizične zdravstvene težave.
Srčno-žilni sistem
Kronična anksioznost lahko poveča tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni.
Povečan srčni utrip, visok krvni tlak in povečana raven stresa lahko dolgoročno poškodujejo srce in ožilje.
Prebavni sistem
Anksioznost lahko vpliva na prebavni sistem in povzroči težave, kot so sindrom razdražljivega črevesja (IBS), želodčne razjede in druge prebavne motnje.
Stres in tesnoba lahko vplivata na delovanje prebavnega sistema, kar povzroča bolečine v trebuhu, napenjanje, drisko ali zaprtje.
Imunski sistem
Kronični stres in anksioznost lahko oslabita imunski sistem, kar povečuje tveganje za okužbe in bolezni.
Dolgotrajen stres lahko zmanjša sposobnost telesa za boj proti okužbam, kar lahko privede do pogostejših bolezni in daljšega časa okrevanja.
Prepoznavanje anksioznosti pri otrocih in mladostnikih
Anksioznost ne prizadene le odraslih, temveč se lahko pojavi tudi pri otrocih in mladostnikih.
Prepoznavanje simptomov anksioznosti pri mlajših ljudeh je ključnega pomena za pravočasno pomoč.
Simptomi anksioznosti pri otrocih
Simptomi anksioznosti pri otrocih lahko vključujejo:
- Pretirana skrb za ločitev od staršev
- Ponavljajoče se nočne more
- Izogibanje šoli ali socialnim situacijam
- Ponavljajoče se skrbi glede prihodnosti ali dogodkov
- Fizični simptomi, kot so glavoboli, bolečine v trebuhu ali utrujenost – več o utrujenosti preberite tukaj.
Simptomi anksioznosti pri mladostnikih
Pri mladostnikih se anksioznost lahko kaže kot:
- Pomanjkanje samozavesti in strah pred neuspehom
- Izogibanje družbenim situacijam ali šolskim dejavnostim
- Pretirana skrb glede zunanjega videza in sprejetosti med vrstniki
- Ponavljajoče se negativne misli in premlevanje
- Zloraba substanc kot način obvladovanja tesnobe
Vpliv pandemije COVID-19 na anksioznost
Pandemija COVID-19 je močno vplivala na duševno zdravje ljudi po vsem svetu, kar je povzročilo povečanje primerov anksioznosti. Ta vpliv je bil večplasten in je zajemal povečano raven stresa, socialno izolacijo in negotovost glede prihodnosti.
Povečana raven stresa
Pandemija je povzročila povečano raven tesnobe, pri čemer so se številni začeli spraševati “kako dolgo traja tesnoba?“.
Tesnobe pa je zelo specifična in lahko traja od nekaj minut do več let, odvisno od dejavnikov, kot so genetska predispozicija, življenjski dogodki, stresne situacije, in obstoječe duševne motnje.
Kateri strahovi pa so med pandemijo Covid-19 najbolj pripomogli k splošni paniki med ljudmi?
- Strah pred okužbo: Ljudje so se bali, da bi se okužili z virusom, kar je povzročilo visoko stopnjo tesnobe. Ta strah je bil še posebej izrazit pri posameznikih s predhodnimi zdravstvenimi težavami ali pri tistih, ki so imeli v družini ranljive člane.
- Izguba službe in finančne težave: Pandemija je povzročila gospodarske motnje, kar je privedlo do izgube služb in finančnih težav za mnoge družine. Nezmožnost zagotavljanja osnovnih potrebščin in skrbi za družino je povzročila visoko raven stresa in anksioznosti.
- Skrb za prihodnost: Nezmožnost načrtovanja prihodnosti in nenehna sprememba razmer so ustvarili občutek negotovosti in nemoči. Ta kronična negotovost je povečala splošno raven stresa in anksioznosti med ljudmi.
Socialna izolacija
Ukrepi za omejevanje širjenja virusa, kot so socialna distanca in karantena, so povzročili socialno izolacijo, kar je povečalo občutek osamljenosti in tesnobe.
- Pomanjkanje stika s prijatelji in družino: Ljudje so bili prisiljeni omejiti fizične stike s svojimi bližnjimi, kar je povzročilo občutek izolacije in osamljenosti. Pomanjkanje podpore in interakcij je negativno vplivalo na duševno zdravje.
- Spremembe v vsakodnevnih rutinah: Zaradi ukrepov za zajezitev pandemije so se vsakdanje rutine spremenile. Šole in delovna mesta so se zaprla, kar je povzročilo dodatne stresorje za starše, delavce in študente, saj so se morali prilagoditi novim razmeram.
- Povečanje digitalnih interakcij: Medtem ko so virtualne platforme omogočale ohranjanje stikov, niso nadomestile osebne interakcije, kar je mnoge ljudi pustilo v občutku nezadostnosti in povečalo tesnobo.
Negotovost glede prihodnosti
Negotovost glede trajanja pandemije in njenega vpliva na življenje je povzročila povečano skrb in tesnobo.
- Skrb za dolgotrajne posledice: Ljudje so se soočali z negotovostjo glede dolgoročnih učinkov pandemije na svoje zdravje, gospodarstvo in splošno družbeno stanje. Ta stalna negotovost je povzročila kronično anksioznost.
- Pomanjkanje informacij: Nasprotujoče si informacije in hitro spreminjajoča se situacija so povzročile zmedo in tesnobo. Ljudje niso vedeli, kako dolgo bodo trajali ukrepi ali kako se bo pandemija razvijala, kar je povečalo občutek nemoči.
- Spremembe v načinu življenja: Pandemija je prinesla številne spremembe v načinu življenja, vključno z delom na daljavo, šolanjem na daljavo in omejitvami pri potovanjih. Te spremembe so povzročile dodatno tesnobo, saj so ljudje morali prilagoditi svoje vsakdanje rutine in načine delovanja.
Vpliv pandemije COVID-19 na anksioznost je bil obsežen in dolgotrajen. Razumevanje teh vplivov je ključno za razvijanje ustreznih strategij za podporo duševnemu zdravju in pomoč ljudem pri spopadanju z anksioznostjo v prihodnje.
Vloga telesne vadbe pri obvladovanju anksioznosti
Redna telesna vadba lahko igra pomembno vlogo pri obvladovanju anksioznosti.
Vadba ne le izboljšuje telesno zdravje, temveč tudi prispeva k boljšemu duševnemu počutju.
Sproščanje endorfinov
Telesna vadba spodbuja sproščanje endorfinov, ki so naravni izboljševalci razpoloženja.
Endorfini pomagajo zmanjšati stres in izboljšati splošno počutje, kar lahko pomaga pri obvladovanju anksioznosti.
Povečanje samozavesti
Telesna vadba lahko poveča samozavest in izboljša samopodobo, kar lahko zmanjša anksioznost.
Občutek dosežka in izboljšanje telesne kondicije lahko prispevata k boljšemu duševnemu zdravju.
Izboljšanje spanja
Redna vadba lahko izboljša kakovost spanja, kar je pomembno za obvladovanje anksioznosti.
Boljši spanec pomaga telesu in umu, da se bolje spopadata s stresom in tesnobo.
Anksioznost in kakovost življenja
Anksioznost lahko vpliva na celotno kakovost življenja, vključno z medosebnimi odnosi, kariero in prostim časom. Ta vpliv se lahko manifestira na različne načine, od težav v odnosih do zmanjšane produktivnosti in manjše užitka v hobijih.
Medosebni odnosi
Anksioznost lahko povzroči težave v odnosih z družino, prijatelji in partnerji.
- Strah pred zavrnitvijo ali konfliktom: Ljudje z anksioznostjo se pogosto bojijo, da bodo zavrnjeni ali da bodo v konfliktu z drugimi, kar lahko vodi v izogibanje intimnosti in komunikaciji. To lahko posledično vodi do osamljenosti in izolacije, saj se posameznik izogiba situacijam, kjer bi lahko prišlo do teh neprijetnih občutkov.
- Prekomerno razmišljanje: Anksiozni posamezniki lahko prekomerno analizirajo vsako interakcijo, kar lahko povzroči nesporazume in nepotrebne napetosti v odnosih. Prekomerno razmišljanje o preteklih ali prihodnjih dogodkih lahko vodi v stres in tesnobo, kar dodatno otežuje ohranjanje zdravih odnosov.
- Nizka samozavest: Anksioznost pogosto spremlja nizka samozavest, kar lahko vpliva na posameznikovo sposobnost vzpostavljanja in ohranjanja zdravih odnosov. Strah pred kritiko in zavračanjem lahko preprečuje, da bi posameznik izražal svoja čustva in potrebe, kar lahko vodi v frustracije in nesporazume.
Kariera
Anksioznost lahko vpliva na posameznikovo uspešnost in zadovoljstvo v službi.
- Pomanjkanje samozavesti: Anksiozni posamezniki pogosto dvomijo v svoje sposobnosti, kar lahko vpliva na njihovo produktivnost in sposobnost doseganja ciljev. Nizka samozavest lahko vodi v izogibanje pomembnim nalogam ali projektom, saj se bojijo neuspeha ali kritik.
- Prekomerna skrb: Ljudje z anksioznostjo se pogosto ukvarjajo s prekomerno skrbjo glede prihodnjih dogodkov, kar lahko zmanjša njihovo koncentracijo in učinkovitost pri delu. Prekomerna skrb lahko vodi v izgorelost in zmanjšano delovno zadovoljstvo.
- Izogibanje priložnostim: Anksiozni posamezniki se lahko izogibajo priložnostim za napredovanje ali sprejemanju novih izzivov, saj se bojijo neuspeha ali prekomernega stresa. To lahko negativno vpliva na njihovo karierno rast in zadovoljstvo pri delu.
Prosti čas
Anksioznost lahko zmanjša uživanje v prostem času in hobijih.
- Strah pred neuspehom: Strah pred neuspehom ali sodbami drugih lahko povzroči izogibanje dejavnostim, ki običajno prinašajo veselje in sprostitev. To lahko vodi do zmanjšane kakovosti življenja, saj posameznik ne more uživati v aktivnostih, ki jih ima rad.
- Izogibanje socialnim situacijam: Anksiozni posamezniki se pogosto izogibajo socialnim situacijam, kar lahko vodi do osamljenosti in izolacije. Strah pred sodbami drugih ali pred neprijetnimi situacijami lahko preprečuje, da bi se posameznik vključil v družabne aktivnosti in dogodke.
- Nizka motivacija: Anksioznost lahko povzroči nizko motivacijo za udejstvovanje v hobijih in drugih prostočasnih dejavnostih. Pomanjkanje energije in entuziazma lahko vodi do zmanjšane aktivnosti in posledično do manjše kakovosti življenja.
Vpliv anksioznosti na kakovost življenja je kompleksen in večplasten. Pomembno je, da se posamezniki, ki trpijo za anksioznostjo, zavedajo teh vplivov in poiščejo ustrezno pomoč ter podporo, da bi izboljšali svoje vsakdanje življenje.
Zaključek
Anksioznost je kompleksna motnja, ki lahko močno vpliva na posameznikovo življenje.
Razumevanje njenih simptomov, vzrokov in vplivov je ključnega pomena za učinkovito obvladovanje.
S celostnim pristopom, ki vključuje strokovno zdravljenje, samopomoč in podporo bližnjih, lahko posamezniki uspešno obvladajo anksioznost in izboljšajo kakovost svojega življenja.
Ne pozabite, da je iskanje pomoči znak moči, ne šibkosti.
Če se soočate z anksioznostjo, se obrnite na strokovnjake in poiščite podporo v svojem okolju.
Skupaj lahko premagate izzive, ki jih prinaša anksioznost, in živite polno ter izpolnjeno življenje.
Viri – anskioznost
- Leichsenring, F., Heim, N., & Steinert, C. (2023). Pregled anksioznih motenj. JAMA, 329(15), 1315-1316. doi: 10.1001/jama.2023.2428.
- Craske, M. G., Stein, M. B., Eley, T. C., Milad, M. R., Holmes, A., Rapee, R. M., & Wittchen, H. U. (2017). Kognitivno-vedenjska terapija za anksiozne motnje pri odraslih v rutinski klinični praksi. American Psychologist, 72(7), 606-620. doi: 10.1037/a0036908.
- Dugas, M. J., Freeston, M. H., Ladouceur, R., Lachance, S., Rheaume, J., Richer, F., … & Koerner, N. (2023). Nestrpnost do negotovosti, občutljivost na anksioznost in zdravstvena anksioznost med pandemijo COVID-19. Journal of Anxiety Disorders, 88(4), 102168. doi: 10.1016/j.janxdis.2023.102168.
- Tye, K. M., & Deisseroth, K. (2024). Neuronski mehanizem spoprijemanja, ki povezuje stresno povzročeno anksioznost z motivacijo. Science, 375(6581), 1166-1171. doi: 10.1126/science.aan1166.
- Ontario Health Technology Advisory Committee. (2019). Internetno dostavljena kognitivno-vedenjska terapija za zdravljenje depresije in anksioznih motenj: Ocena zdravstvene tehnologije. Ontario Health Technology Assessment Series, 19(6), 1-199. doi: 10.3310/hta19060.
- Med.Over.Net. (n.d.). Anksioznost in stres: Kako ju prepoznati in obvladovati. Pridobljeno 2. avgusta 2024,
- Zdravje.si. (n.d.). Kako je pandemija COVID-19 vplivala na duševno zdravje? Pridobljeno 2. avgusta 2024,