Bolečine v peti predstavljajo pogost problem, ki prizadene približno 10% prebivalstva, pri čemer so pogostejše pri ženskah, starejših od 40 let in tistih s prekomerno telesno težo.
Določeni poklici, ki zahtevajo dolgotrajno stoječ položaj ali hojo na trdi podlagi, lahko povečajo tveganje za njihov nastanek.
Kljub temu pa se večina primerov bolečin v peti uspešno odpravi z neinvazivnimi metodami, kot so fizioterapija, uporaba ortopedskih vložkov, terapija z udarnimi valovi in pravilna izbira obutve.
Iz vsebine
9 najpogostejših vrst bolečin v peti
Tukaj je predstavljenih 9 najpogostejših vrst bolečin v peti:
Naziv bolečine v peti | Opis bolečine |
---|---|
Plantarni fasciitis | Ostra ali pekoča bolečino v peti, ki se običajno pojavi zjutraj ali po dolgotrajnem počitku in se zmanjša med gibanjem. |
Ahilova tetiva | Bolečina ali napetost v zadnji strani pete, še posebej med hojo, tekom ali skakanjem. Lahko je oteklina ali občutljivost na dotik. |
Sindrom tarsalnega kanala | Otrdelost ali bolečina v notranjem delu stopala, ki se lahko širi proti peti. Bolečina se pogosto poslabša pri dolgotrajni hoji ali stoje. |
Petni trn | Oster ali dolgočasen občutek nelagodja ali bolečine na dnu pete, pogosto občutno slabši zjutraj pri prvih korakih. |
Stresni zlom | Bolečina v peti, ki se lahko poslabša med aktivnostjo in oslabi v mirovanju. Lahko je prisoten lokalni edem ali občutljivost na dotik. |
Petrov kalček | Občutek bolečine ali nelagodja v peti, ki se lahko poslabša med hojo ali stoje. Lahko se pojavi oteklina ali občutljivost na dotik. |
Burzitis | Oteklina, občutljivost in bolečina v predelu pete, lahko pa se širi tudi po sosednjem tkivu. Bolečina se lahko poslabša pri gibanju ali pritisku na peto. |
Revmatoidni artritis | Bolečina v peti, ki jo lahko spremljajo oteklina, omejena gibljivost in občutek toplote. Bolečina se pogosto pojavlja simetrično, tj. v obeh petah. |
Prenašanje teže | Občutek nelagodja ali bolečine v peti, ki se pogosto pojavlja po dolgotrajnem stanju ali hoji na trdi podlagi. Bolečina se običajno zmanjša po počitku ali spremembi obutve. |
Vzroki nastanka bolečin v peti
Plantarni fasciitis
Plantarni fasciitis je pogosta težava, ki se pojavi zaradi vnetja plantarne fascije, vezivnega tkiva na dnu stopala, ki povezuje peto s prsti.
To stanje se običajno razvije zaradi ponavljajočih se mikropoškodb ali preobremenitve te strukture, kar vodi v razdraženost in vnetje. Najpogostejši dejavniki tveganja vključujejo prekomerno telesno težo, dolgotrajno hojo ali stoje, ravne noge ali stopala s prekomerno visokimi ali nizkimi loknimi oboki ter neustrezno obutev.
Med dejavniki, ki prispevajo k nastanku plantarnega fasciitisa, je pomembno tudi poudariti mehanizem poškodbe. Med hojo ali tekom, še posebej na trdi podlagi, se na plantarno fascijo prenaša velika obremenitev. Ponavljajoče se obremenitve lahko povzročijo mikropoškodbe in mikrotravme, ki se počasi kopičijo in vodijo v vnetje.
Poleg tega lahko neustrezna biomehanika stopala, kot je prekomerna pronacija ali supinacija, poveča obremenitev plantarne fascije in s tem tveganje za razvoj plantarnega fasciitisa.
Klinično se plantarni fasciitis kaže z bolečino na notranji strani pete, zlasti ob prvih korakih po spanju ali po daljšem počitku. Bolečina se pogosto izboljša med gibanjem, vendar se lahko poslabša po dolgotrajni aktivnosti.
Ahilova tetiva
Ahilova tetiva je močna tetiva, ki povezuje mišice meč s petno kostjo in omogoča gibanje stopala, kot je dvigovanje pete. Nastanek ahilove tetive je kompleksen proces, ki vključuje tako mehanske kot biološke dejavnike.
Eden izmed glavnih razlogov za nastanek težav s ahilovo tetivo so ponavljajoče se obremenitve ali preobremenitve. Takšne obremenitve lahko nastanejo zaradi prekomernega naprezanja, pogostega teka, skakanja ali drugih aktivnosti, ki vključujejo gibanje stopala.
Poleg tega lahko nepravilna biomehanika stopala prispeva k nastanku težav z ahilovo tetivo. Na primer, prekomerna pronacija (vnikanje stopala navznoter) ali supinacija (iztezanje stopala navzven) lahko povzroči nenaravne obremenitve na tetivi, kar poveča tveganje za poškodbe.
Pomemben dejavnik tveganja za poškodbo ahilove tetive je tudi starost. S starostjo se tetiva lahko postopoma oslabi in izgubi elastičnost, kar povečuje tveganje za različne poškodbe, vključno s tendinitisom ali rupturo ahilove tetive.
Poleg tega so tudi neprimerne obutve ali nenadna sprememba obremenitve lahko dejavniki, ki prispevajo k nastanku težav z ahilovo tetivo.
Klinično se poškodbe ahilove tetive običajno kažejo z bolečino v zadnji strani meč ali okoli pete, ki se lahko poslabša med gibanjem ali ob pritisku na prizadeto območje.
Sindrom tarsalnega kanala
Sindrom tarsalnega kanala je stanje, ki se pojavi zaradi stiskanja ali kompresije tibialnega živca ali njenih vej, ki potujejo skozi tarsalni kanal v notranjem delu gležnja. To stiskanje lahko povzroči različne simptome, kot so bolečina, otrplost, mravljinčenje ali šibkost v stopalu in gležnju.
Eden od glavnih vzrokov za sindrom tarsalnega kanala je anatomska nenormalnost, kot je zoženje tarsalnega kanala ali prisotnost dodatnih struktur, ki povzročajo stiskanje živca. To lahko vključuje povečane vezi ali kite, ki obdajajo tarsalni kanal.
Poleg tega lahko poškodbe ali vnetje okoliških tkiv, kot so vezi, kite ali mišice, povzročijo stiskanje tibialnega živca in posledično sindrom tarsalnega kanala. To se lahko zgodi zaradi ponavljajočih se mikropoškodb ali preobremenitve teh struktur.
Drugi dejavniki tveganja za sindrom tarsalnega kanala vključujejo prekomerno pronacijo stopala, ravne noge ali prekomerno visoke loki stopala, ki lahko povzročijo nepravilno porazdelitev obremenitve na tibialni živec in povečajo tveganje za stiskanje. Klinično se sindrom tarsalnega kanala kaže z bolečino, otrplostjo, mravljinčenjem ali šibkostjo v notranjem delu stopala in gležnja, ki se lahko poslabša pri hoji ali dolgotrajni stoji.
Petni trn
Petni trn, znan tudi kot plantarni trn, je majhen kostni izrastek ali osteofit, ki se tvori na spodnjem delu petne kosti ali na mestu, kjer se plantarna fascija pripne na petno kost. Glavni vzrok za nastanek petnega trna je ponavljajoča se mikrotrauma ali preobremenitev plantarne fascije, kar lahko povzroči razvoj kroničnega vnetja in obloženosti na mestu pritrditve na petno kost.
Ponavljajoče se mikrotraume plantarne fascije se lahko pojavijo zaradi prekomerne obremenitve stopala, še posebej pri ljudeh, ki veliko stojijo ali hodijo po trdih površinah, pa tudi pri športnikih, ki se ukvarjajo z aktivnostmi, ki vključujejo skoke ali hitro gibanje. Poleg tega lahko nepravilna biomehanika stopala, kot je prekomerna pronacija ali supinacija, prispeva k prekomernemu stresu na plantarno fascijo in s tem poveča tveganje za razvoj petnega trna.
Klinično se petni trn kaže z bolečino v peti, še posebej ob prvih korakih po spanju ali po daljšem počitku, ki se lahko zmanjša med gibanjem, vendar se lahko poslabša s podaljšano aktivnostjo. Bolečina je običajno lokalizirana na dnu pete, blizu mesta, kjer se plantarna fascija pripne na petno kost.
Stresni zlom
Stresni zlom je poškodba kosti, ki se pojavi zaradi ponavljajočih se obremenitev ali preobremenitve, ki presegajo zmožnost okostja, da se prilagodi in okrepi v odziv na te obremenitve. To stanje se običajno pojavlja v področjih, kjer kosti doživljajo ponavljajoče se mikrotraume, pogosto zaradi prekomernega stresa ali obremenitve.
Eden od glavnih vzrokov za nastanek stresnega zloma je prekomerna telesna aktivnost ali povečana obremenitev, ki presegajo sposobnost kosti, da se prilagodi in obnovi. To se lahko zgodi pri športnikih, ki se ukvarjajo z visoko intenzivnimi športi, kot so tek, skakanje ali ples, kjer se kosti izpostavljajo ponavljajočim se obremenitvam.
Drugi dejavniki tveganja vključujejo pomanjkanje ustrezne pripravljenosti, nepravilno tehniko vadbe ali neustrezno opremo, ki lahko poveča tveganje za nastanek stresnih zlomov.
Poleg tega so lahko biomehanske nepravilnosti, kot je prekomerna pronacija stopala ali neenakomerna porazdelitev obremenitve med hojo ali tekom, predispozicijski dejavniki za nastanek stresnih zlomov.
Klinično se stresni zlom kaže z lokalizirano bolečino, ki se običajno poslabša med aktivnostjo in oslabi v mirovanju. Lahko se pojavi tudi lokalni edem ali občutljivost na pritisk na prizadeto območje.
Petrov kalček
Petrov kalček, znan tudi kot kalcinacija plantarne fascije, je stanje, pri katerem se na plantarni fasciji pojavi kalcifikacija ali osifikacija. To pomeni, da se v mehkem tkivu podplata tvorijo trdi kalcijevi oblogi ali kostni izrastki.
Glavni vzrok za nastanek Petrovega kalčka ni povsem razumljen, vendar se domneva, da lahko prekomerne obremenitve plantarne fascije ali kronično vnetje povzročijo odziv telesa, pri katerem se kalcij nalaga v prizadeto območje.
Klinično se Petrov kalček običajno kaže z bolečino v peti, podobno kot pri plantarnem fasciitisu, vendar se lahko bolečina pojavlja tudi na drugih delih stopala. Zdravljenje običajno vključuje konzervativne metode, kot so počitek, fizioterapija in nošenje ortopedskih vložkov, čeprav lahko včasih zahteva tudi kirurški poseg za odstranitev izrastka.
Burzitis
Burzitis je vnetje burze, ki je mehurček napolnjen s tekočino, ki deluje kot blažilnik med kostmi, tetivami in mišicami ter preprečuje trenje in draženje med temi strukturami. Burza se nahaja v bližini sklepov in drugih območij s potencialno veliko gibljivostjo, kjer se lahko pojavi prekomerno trenje.
Glavni vzrok za nastanek burzitisa je ponavljajoče se draženje ali obremenitev burze, kar lahko povzroči vnetje in nabiranje tekočine v burzi. To lahko povzročijo ponavljajoče se obremenitve ali poškodbe, pa tudi bolezni, kot je revmatoidni artritis ali protin, ki lahko povzročijo vnetje burze.
Klinično se burzitis kaže z bolečino, oteklinami, rdečino in omejeno gibljivostjo na prizadetem območju. Zdravljenje običajno vključuje počitek, lokalno uporabo ledu, protivnetna zdravila in fizioterapijo, v hudih primerih pa lahko zahteva tudi drenažo burze ali injekcije kortikosteroidov.
Revmatoidni artritis
Revmatoidni artritis (RA) (hrv) je avtoimunska bolezen, ki povzroča kronično vnetje in poškodbe v sklepih, pri čemer imunski sistem napada lastna tkiva. Glavni vzrok za nastanek revmatoidnega artritisa ni popolnoma razumljen, vendar se domneva, da so vpletene genetske in okoljske dejavnike, ki sprožijo imunski odziv.
Pri RA imunski sistem napade sinovialno membrano, ki obdaja sklepe, kar povzroči vnetje in posledično poškodbe hrustanca, kosti in ligamentov. To lahko privede do simptomov, kot so bolečina, oteklina, togost in omejena gibljivost sklepov.
Poleg tega lahko RA prizadene tudi druge organe, kot so srce, pljuča in koža. Zdravljenje revmatoidnega artritisa vključuje uporabo protivnetnih zdravil, imunosupresivov, fizioterapijo in v nekaterih primerih kirurške posege za popravilo poškodovanih sklepov.
Zgodnje odkrivanje in agresivno zdravljenje sta ključnega pomena za upravljanje simptomov ter preprečevanje dolgoročnih poškodb in invalidnosti.
Prenašanje teže
Prenašanje teže lahko predstavlja pomemben vzrok za nastanek bolečin v peti, še posebej pri obremenitvi trde podlage.
To se zgodi zaradi prekomerne obremenitve ali prekomernega stresa na plantarno fascijo, vezivno tkivo na dnu stopala, ki povezuje peto s prsti.
Ko stopimo na trdo podlago, se teža telesa prenaša skozi stopalo, kar lahko povzroči prekomerno napetost in mikrotraume v plantarni fasciji.
Posledično se lahko razvije plantarni fasciitis, vnetje tega tkiva, ki povzroča bolečino v peti. Poleg tega lahko dolgotrajno stojanje ali hoja na trdi podlagi povzroči tudi prenočeno deformacijo stopala, kar dodatno obremeni plantarno fascijo.
Zato je pomembno, da se izognemo prekomernemu stresu na stopala ter uporabljamo ustrezno obutev in podporne vložke, da preprečimo bolečine v peti.
Lajšanje in odpravljanje bolečin v peti
Odpravljanje bolečin v peti zahteva celostni pristop, ki vključuje počitek in omejitev obremenitve, fizioterapijo, uporabo ortopedske obutve in ortopedskih vložkov, protivnetna zdravila, injekcije kortikosteroidov ter v hudih primerih lahko tudi kirurški poseg.
Počitek zmanjšuje vnetje in mikrotraume na plantarni fasciji, medtem, ko fizioterapija izboljša gibljivost in moč mišic stopala ter prispeva k regeneraciji poškodovanega tkiva.
Ortopedska obutev in vložki razbremenijo peto in prilagodijo biomehaniko stopala, protivnetna zdravila pa lajšajo bolečino.
Injekcije kortikosteroidov neposredno v prizadeto območje zmanjšujejo vnetje, v hudih primerih pa lahko kirurški poseg odstrani izrastke ali popravi poškodovane strukture v peti.
Pomembno je posvetovanje z zdravnikom ali specialistom za stopala, da se izbere najbolj učinkovit pristop glede na posameznikovo stanje.
Magnetna terapija Magus za bolečine v peti
Magnetna terapija Magus (hrv) lahko pomaga zmanjšati bolečino v peti tako, da izboljša cirkulacijo krvi in zmanjša vnetje na prizadetem območju. Obenem spodbudi regeneracijo poškodovanega tkiva v plantarni fasciji, kar lahko pripomore k hitrejšemu okrevanju.
Magnetna terapija ima protivnetne učinke, ki pomagajo zmanjšati vnetje v peti, kar olajša bolečino in nelagodje. Je neinvazivna metoda lajšanja bolečin, kar pomeni, da ni potrebe po kirurških posegih ali uporabi zdravil.
Njena uporaba je preprosta in udobna, kar omogoča enostavno integracijo terapije v vsakodnevni življenjski slog. Zaradi svoje kompaktne oblike in možnosti prenašanja magnetne terapije je Magus primeren za uporabo doma ali celo med potovanji, kar omogoča stalno zdravljenje bolečin v peti.
Ostale informacije:
Kaj predstavlja bolečine v peti
Bolečine v peti so pogosta težava s stopali in gležnji. Bolečina se lahko pojavi pod peto ali za njo. Številna stanja lahko povzročijo bolečine v petah, vključno z:
- Plantarni fasciitis
- Tendonitis/tendonoza Ahilove ali fleksorne tetive
- Kostne trne
- Severjeva bolezen (večinoma pri otrocih 8-14 let)
- Bursitis
- Stresni zlomi
- Vnete kite
Pomembno je, da opravite zdravniški pregled, ki vam pomaga ugotoviti točen vzrok bolečine v peti, da lahko začnete pravilno zdravljenje.
Bolečine v peti lahko otežijo hojo in sodelovanje pri vsakodnevnih dejavnostih. Večina bolečih stanj pete se izboljša z nekirurškim zdravljenjem, vendar vaše telo potrebuje čas, da si opomore.
Kateri so dejavniki tveganja za bolečine v peti
Vse, kar močno pritiska in obremenjuje vaše stopalo, lahko povzroči bolečine v peti. Dejavnika sta tudi način vaše hoje (mehanika stopala) in oblika vašega stopala (struktura stopal).
Verjetnost za pojav bolečine v peti je večja, če:
- Imate prekomerno telesno težo (debelost).
- Imate artritis stopala in gležnja, ploska stopala ali visoke stopalne loke.
- Pri športu ali za vadbo veliko tecite ali skačite.
- Preživite veliko časa stoje, zlasti na betonskih tleh.
- Nosite neustrezno opremljene čevlje brez podpore in/ali blazine.
Kakšni so simptomi bolečine v peti
Simptomi bolečine v peti se razlikujejo glede na vzrok. Poleg bolečine se lahko pojavijo
- Kostni izrastek na peti.
- Sprememba barve (modrice ali rdečina).
- Togost.
- Otekanje.
- Nežnost.
- Bolečina po vstajanju iz počivajočega/sedečega položaja.
Kako se diagnosticira bolečina v peti
Vaš zdravstveni delavec bo ocenil vaše simptome in opravil fizični pregled. Lahko dobite tudi rentgenske žarke, da preverite artritis, zlome kosti, poravnavo kosti in poškodbe sklepov.
Redko boste morda potrebovali MRI ali ultrazvok. Ti lahko pokažejo težave z mehkimi tkivi, ki jih rentgenski žarki ne razkrijejo.
Kakšni so zapleti bolečine v peti
Bolečine v peti lahko motijo vašo sposobnost premikanja, dela, vadbe in opravljanja vsakodnevnih nalog. Ko vas boli premikanje, lahko postanete sedeči. Neaktiven življenjski slog lahko povzroči povečanje telesne mase. Lahko tudi postanete depresivni, ker ne morete početi stvari, ki jih imate radi.
Nezdravljen tendonitis Ahilove tetive lahko povzroči razpad tetive (tendinoza). Sčasoma se lahko Ahilova tetiva strga ali poči. Ta težava lahko zahteva operacijo.
Kakšna je napoved (obeti) za ljudi, ki imajo bolečine v peti
Bolečina v peti običajno izgine z nekirurškim zdravljenjem, vendar okrevanje zahteva čas. Morate biti potrpežljivi in dati telesu čas, da se popravi. Če se prehitro vrnete k običajnim dejavnostim, lahko to upočasni vaše okrevanje. V redkih primerih boste morda potrebovali operacijo.
Kdaj naj pokličem zdravnika
Pokličite svojega zdravstvenega delavca, če doživite:
- Bolečino, ki se ne izboljša v nekaj tednih s počitkom ali lajšalci bolečin.
- Bolečino, ki otežuje hojo ali gibanje.
- Hudo otekanje stopala ali pete, vnetje ali okorelost.
Kakšna vprašanja naj postavim zdravniku
Morda boste želeli vprašati svojega ponudnika zdravstvenih storitev:
– Kaj povzroča mojo bolečino v peti
– Kakšno zdravljenje je zame najboljše
– Kaj lahko storim, da zmanjšam tveganje za ponovno bolečino v peti
– Katere vrste simptomov potrebujejo nujnejšo oceno
Povzeto po Cleveland Clinic