Kako bonitetna ocena stranke vpliva na odločitev povezano z vstopom v nov posel?

Ali ste vedeli, da lahko ena sama številka, bonitetna ocena, odloči o uspehu ali propadu vašega podjetja? Bonitetna ocena ni le suhoparna številka na papirju, ampak ključni pokazatelj zaupanja vrednosti, ki vpliva na vaše poslovne priložnosti, tveganja in celo dostop do financiranja.

V tem članku bomo razkrili, kaj bonitetna ocena stranke pravzaprav pomeni, kako jo izračunamo in zakaj je nujno, da jo vsak podjetnik razume in spremlja.

Kaj pomeni bonitetna ocena stranke?

Bonitetna ocena stranke je številčna ali črkovna oznaka, ki odraža finančno zanesljivost in sposobnost podjetja, da v dogovorjenem roku poravna svoje obveznosti.

Bonitetna ocena predstavlja neko vrsto »ocena zaupanja«, ki temelji na analizi finančnih in nefinančnih podatkov o podjetju.

Npr. v bonitetni agenciji Prva bonitetna agencija bonitetne ocene prikazujejo na lestvici od 1 (najslabša) do 10 (najboljša), kar omogoča enostavno primerjavo med podjetji.

Namen bonitetne ocene je, da podjetja, investitorji in druge zainteresirane strani dobijo hitro in objektivno informacijo o tem, ali je poslovanje nekega subjekta stabilno in varno.

Za razliko od bilance stanja in izkaza poslovnega izida, ki prikazujejo preteklo poslovanje, bonitetna ocena združuje tudi aktualne indikatorje, kot so morebitne blokade TRR računov, prisotnost v sodnih sporih, davčni dolg itd.. 

Visoka bonitetna ocena pomeni, da je finančno stanje podjetja zelo dobro, posluje stabilno. Obstaja nizka verjetnost, da bi se podjetje znašlo v težavah s plačilno sposobnostjo. Nizka ocena pa je opozorilni znak, da obstaja večje tveganje pri sodelovanju.

Za podjetja je dobra bonitetna ocena pomembna tudi z vidika ugleda. Dober finančni rezultat lahko izboljša odnose s poslovnimi partnerji, bankami in potencialnimi investitorji.

Poleg tega je v določenih primerih pogoj za sodelovanje na javnih razpisih ali za pridobitev certifikata finančne zanesljivosti, ki potrjuje finančno stabilnost in zanesljivost podjetja.

Priporočljivo branje: 

Kako se izračuna bonitetna ocena stranke in kateri podatki vplivajo na izračun?

Bonitetna ocena stranke se izračuna na podlagi kombinacije statičnih (finančnih) in dinamičnih (nefinančnih) kazalnikov, ki skupaj ustvarijo celovito sliko o zanesljivosti podjetja.

bilanca-stanja-izkaz-poslovnega-izida

Postopek ni odvisen samo od preteklih finančnih podatkov. Vključuje namreč sprotno spremljanje aktualnih dogodkov, ki lahko vplivajo na plačilno sposobnost.

Finančni kazalniki izhajajo iz uradnih računovodskih izkazov, kot sta bilanca stanja in izkaz poslovnega izida.

Pogosto vključujejo:

  • Delež dolga v financiranju 
  • Kratkoročni koeficient 
  • Kreditna izpostavljenost
  • Donosnost sredstev
  • Koeficient obračanja sredstev
  • Blokade TRR
  • Tožbe (tožena in tožeča stranka)
  • Davčni dolg (davčni neplačniki in nepredlagatelji REK)
  • Plačilni indeks (dejanski način izvajanja plačil)* idr.

Pri bonitetnih ocenah, kot jih denimo izračunava Prva bonitetna agencija – EBONITETE.SI, se podatki dnevno posodabljajo oziroma takrat, ko zaznamo spremembo na ravni negativnih dogodkov, povezanih s posameznim podjetjem.

To pomeni, da ocena odraža dejansko stanje in ne le letno poročilo, ki je lahko staro tudi več kot pol leta.

Končni rezultat je običajno izražen na lestvici (npr. od 1 do 10), kjer višja ocena pomeni manjše tveganje za neplačilo in bolj stabilno poslovanje.

Za podjetja to ne predstavlja le številke, temveč pomembno orodje za gradnjo zaupanja na trgu in strateško odločanje pri izbiri partnerjev. 

Priporočljivo branje:

Zakaj podjetja z visoko bonitetno oceno lažje pridobijo poslovne partnerje?

V poslovnem svetu je zaupanje ena najdragocenejših valut. Potencialni partnerji, dobavitelji in investitorji želijo sodelovati s podjetji, ki so zanesljiva, finančno stabilna, pri katerih obstaja majhno tveganje za neizpolnitev finančnih obveznosti.

bonitetna-ocena-stranke

Visoka oziroma dobra bonitetna ocena stranke predstavlja merljiv dokaz, da podjetje izpolnjuje te pogoje.

Ko podjetje dosega bonitetno oceno med 7 in 10, to partnerjem sporoča, da ima:

  • urejene finance in stabilen denarni tok,
  • dobro plačilno disciplino,
  • majhno verjetnost, da bo zašlo v insolventnost,
  • odgovorno poslovno politiko in obvladovanje tveganj.

Pri novih poslovnih partnerjih je to pogosto odločilni dejavnik pri sklenitvi sodelovanja.

Dobra ocena bonitetna zmanjša potrebo po dodatnih varovalih, kot so visoke varščine ali predplačila, saj obstaja manjše tveganje neplačila.

Poleg tega visoka bonitetna ocena deluje kot marketinško orodje. Podjetja jo lahko izpostavijo v svojih predstavitvah, ponudbah in na spletnih straneh, kar izboljšuje ugled in povečuje prepoznavnost.

Številne organizacije se celo odločijo za pridobitev Certifikata finančne zanesljivosti, kar še dodatno potrdi finančno zanesljivost podjetja.

Na konkurenčnem trgu, kjer je zaupanje ključ do dolgoročnega sodelovanja, visoka bonitetna ocena ni le številka, ampak konkurenčna prednost, ki podjetju odpira vrata do novih priložnosti.

Kako bonitetna ocena pomaga zmanjšati poslovna tveganja?

Poslovna tveganja so neizogiben del vsake gospodarske dejavnosti. Ob tem opozarjamo na to, da jih je s presojanjem ključnih informacij in preventivnimi ukrepi možno zmanjšati na minimum.

bonitetna-ocena-stranke-poslovna-tveganja

Bonitetna ocena stranke predstavlja eno izmed ključnih orodij, ki podjetjem pomaga prepoznati in obvladovati tveganja pri poslovanju.

Prvi korak pri zmanjšanju poslovnih tveganj je hitro prepoznavanje finančno nezanesljivih partnerjev.

Bonitetna ocena temelji na kombinaciji finančnih in nefinančnih kazalnikov, ki razkrivajo morebitne težave, kot so blokirani TRR računi, davčni dolgovi, sodni spori, slaba plačilna disciplina.

Če ima potencialni partner nizko bonitetno oceno, je to jasen opozorilni znak, da je sodelovanje z njim tvegano.

Drugi korak je preverba bonitetna ocene, ki omogoča stalno spremljanje obstoječih ter potencialnih partnerjev.

Primer:

Podjetje, ki je danes zanesljivo, se lahko že jutri znajde v finančnih težavah. Redno spremljanje sprememb v bonitetni oceni omogoča pravočasno ukrepanje. Med ukrepe štejemo skrajšanje plačilnih rokov, zahtevano predplačilo ali celo začasno ustavitev dobave.

Tretji korak predstavlja podporo pri strateških odločitvah. Podjetja lahko na podlagi bonitetnih ocen odločajo, komu bodo ponudila ugodnejše pogoje, kje bodo vlagala sredstva in na katere trge bodo vstopala.

Z vidika dobrega upravljanja s tveganji bonitetna ocena ne deluje le kot trenutna celotna slika finančnega zdravja partnerja, ampak kot dinamičen sistem opozarjanja, ki podjetju pomaga varno rasti in se izogniti nepotrebnim izgubam.

Priporočljivo branje:

Ali je bonitetna ocena pomembna pri javnih razpisih in financiranju?

Bonitetna ocena ima pomembno vlogo tudi pri sodelovanju na javnih razpisih in pridobivanju financiranja. Veliko razpisnikov, zlasti v javnem sektorju, jo uporablja kot kriterij za oceno finančne stabilnosti prijaviteljev, saj želijo sodelovati z zanesljivimi podjetji, ki bodo svoje obveznosti izpolnila pravočasno.

Pri javnih razpisih je pogosto določena minimalna bonitetna ocena, ki jo morajo izpolnjevati prijavitelji, da so upravičeni do sodelovanja.

javni-razpisi-bonitetna-ocena

To pomeni, da podjetja z nižjo oceno avtomatsko izpadejo iz postopka prijavljanja na razpis, ne glede na kvaliteto njihove ponudbe.

Bnitetna ocena prispeva k večji varnosti razpisnikov in zmanjšanju tveganja neizpolnitve pogodbenih obveznosti.

Poleg tega banke in druge finančne institucije pri odobravanju kreditov in financiranja prav tako upoštevajo bonitetno oceno podjetja.

Višja/boljša bonitetna ocena povečuje možnost za prejem bolj ugodnih pogojev financiranja, kot so nižje obrestne mere ali daljši roki odplačevanja, saj finančni ponudniki vidijo manjše tveganje neplačila.

Za podjetja je  skrb za dobro lastno bonitetno oceno pomemben del poslovne strategije, saj neposredno vpliva na dostop do financiranja in priložnosti za rast preko javnih naročil.

Uporaba bonitetnih ocen v teh postopkih spodbuja transparentnost in pravičnost ter zagotavlja stabilnost poslovnega okolja.

Kako pogosto se bonitetna ocena stranke posodablja in zakaj je to ključno?

Bonitetna ocena stranke je živa informacija, ki se mora redno posodabljati, da odraža trenutno finančno in poslovno stanje podjetja.

V tradicionalnih pristopih so bile bonitetne ocene pogosto posodobljene le enkrat letno, kar je lahko povzročalo zastarele informacije in povečano tveganje za napačne odločitve.

bonitetna-ocena-stranke

Danes pa inovativni sistemi, kot je tudi aplikacija EBONITETE.SI, omogočajo dnevno posodabljanje podatkov, kar pomeni, da bonitetna ocena v sakem trenutku odraža aktualne spremembe, kot so finančni rezultati, blokade TRR računov, sodni postopki ali spremembe v plačilni disciplini.

Redno posodabljanje je ključno, saj finančno stanje podjetja ni statično. Ob tem je treba opoziriti, da se tudi podjetja z dolgoletno tradicijo in stabilnim poslovanjem lahko zaradi nepredvidljivih dogodkov hitro znajdejo v finančnih težavah.

Dnevna posodobitev bonitetnih ocen omogoča podjetjem, da pravočasno zaznajo spremembe pri poslovnih partnerjih in ustrezno prilagodijo svoje poslovne odločitve. Na ta način lahko preprečijo poslovne izgube in zmanjšajo tveganja neplačil.

Poleg tega je ažurnost podatkov pomembna tudi za izpolnjevanje formalnih pogojev na področju javnih razpisov ali financiranja, kjer je zahteva po dokazovanju finančne stabilnosti pogosto povezana z aktualnimi bonitetnimi ocenami.

Dnevno posodabljanje bonitetne ocene ena izmed ključnih prednosti sodobnih bonitetnih agencij, kar podjetjem zagotavlja realen in zanesljiv vpogled v finančno zdravje partnerjev.

Priporočljivo branje:

Kakšne posledice ima nizka bonitetna ocena za podjetje?

Nizka oziroma slaba bonitetna ocena lahko ima za podjetje precejšnje negativne posledice, saj nakazuje na finančne težave in višje tveganje neizpolnitve finančnih obveznosti. To vpliva na ugled podjetja in otežuje njegovo poslovanje na več področjih.

Podjetja z nizko oziroma slabo bonitetno oceno imajo težji dostop do zunanjega financiranja. Banke in drugi finančni subjekti takšna podjetja dojemajo kot bolj tvegana, zato pogosto zahtevajo višje obrestne mere, strožje pogoje ali celo zavrnejo kreditne prošnje.

Vse našteto lahko omeji možnost širjenja poslovanja ali izvedbe večjih projektov.

bonitetna-ocena-stranke-poslovni-partnerji

Podobna zgodba se odvija pri poslovanju s partnerji in dobavitelji, saj slednji niso pripravljeni sklepati pogodbe ali pa zahtevajo dodatne varščine in plačila vnaprej, ko vidijo, da potencialno vstopajo v posel s podjetjem, ki ima slabšo bonitetno oceno.

S tem se poslabša likvidnost podjetja, saj mora zagotoviti dodatna sredstva, kar lahko vodi v začarani krog finančnih težav.

Kot že omenjeno nizka bonitetna ocena lahko vpliva tudi na možnosti sodelovanja na javnih razpisih, saj mnogi razpisniki zahtevajo minimalno bonitetno oceno kot pogoj za sodelovanje. To pomeni izgubo pomembnih poslovnih priložnosti in omejeno rast podjetja.

Poleg tega slaba oziroma nizka ocena pogosto vpliva na notranjo motivacijo in ugled podjetja, saj lahko vzbuja negotovost med zaposlenimi in poslovnimi partnerji.

Pomembno je, da podjetja redno spremljajo svojo bonitetno oceno, se zavedajo njenih vplivov ter pravočasno sprejmejo ukrepe za izboljšanje finančnega stanja in s tem tudi svoje bonitetne ocene.

Priporočjivo branje:

Kako lahko podjetje izboljša svojo bonitetno oceno?

Izboljšanje bonitetne ocene je proces, ki zahteva sistematičen pristop k finančnemu upravljanju in transparentnosti poslovanja.

Ključno je, da podjetje aktivno spremlja svoje poslovanje in se odziva na morebitne znake, ki jih bonitetna ocena izpostavi.

Prvi korak je redno spremljanje finančnih kazalnikov in pravočasno ukrepanje ob negativnih trendih. To vključuje skrb za likvidnost, zmanjševanje nepotrebnih stroškov ter učinkovito upravljanje denarnega toka, da podjetje vedno lahko poravna svoje obveznosti.

Pomembno je tudi redno plačevanje vseh davčnih obveznosti in drugih prispevkov, saj morebitni davčni dolgovi in blokade neposredno vplivajo na bonitetno oceno. Prav tako je priporočljivo, da podjetje aktivno rešuje spore in se izogiba sodnim postopkom, ki lahko negativno vplivajo na njegovo finančno stabilnost.

Vzporedno je smiselno vzpostaviti dober sistem notranjega kontrolinga, ki omogoča pravočasno zaznavo tveganj in preprečevanje finančnih težav. Transparentnost poslovanja in sodelovanje z bonitetnimi hišami ali svetovalci lahko prav tako prispevata k izboljšanju ocene.

Podjetja lahko prav tako izboljšajo bonitetno oceno z izboljšanjem kreditne zgodovine, na primer s pravočasnim plačevanjem dobaviteljem in rednim revidiranjem svojih finančnih poročil.

Bonitetna ocena je odraz celotnega poslovanja. Vzdrževanje zdravih poslovnih praks je ključno za dolgoročno stabilnost in rast podjetja.

Zakaj je spremljanje bonitetne ocene pomembno tudi za mala podjetja in samostojne podjetnike?

monitoring-podjetij

Mala podjetja in samostojni podjetniki pogosto delujejo z omejenimi viri in so zaradi tega še posebej volatilni ob pojavu poslovnih tveganj.

Redno spremljanje bonitetne ocene jim omogoča, da se pravočasno odzovejo na spremembe v svojem poslovnem okolju in tako ohranijo stabilnost poslovanja.

Za manjša podjetja je bonitetna ocena pomemben pokazatelj njihove finančne zdravosti, ki ga lahko uporabijo kot orodje za gradnjo zaupanja pri poslovnih partnerjih, dobaviteljih in finančnih institucijah.

Dobro bonitetno oceno lahko predstavijo kot dokaz svoje zanesljivosti, kar lahko pomaga pri sklepanju boljših poslovnih dogovorov ali pridobivanju ugodnejših pogojev financiranja.

Poleg tega mala podjetja pogosto nimajo širokega portfelja strank, zato je vsak posel ključnega pomena.

Spremljanje bonitetnih ocen obstoječih in potencialnih partnerjev jim omogoča, da se izognejo tveganim sodelovanjem in preprečijo izgube zaradi neplačil ali drugih finančnih težav.

S spremljanjem bonitetne ocene lahko samostojni podjetniki in mala podjetja tudi boljše načrtujejo svojo rast in finančne potrebe.

Pravočasno prepoznavanje morebitnih težav jim omogoča, da prilagodijo strategijo, poiščejo dodatna sredstva ali izboljšajo poslovne procese.

Na koncu je pomembno poudariti, da je bonitetna ocena za mala podjetja in samostojne podjetnike orodje, ki jim pomaga ohranjati konkurenčnost, zaupanje in finančno stabilnost, tudi v zahtevnih tržnih pogojih.

Priporočljivo branje:

Zaključek

Bonitetna ocena stranke je ključni pokazatelj finančne zanesljivosti in poslovne stabilnosti podjetja, ki vpliva na številne vidike poslovanja, od pridobivanja partnerjev in financiranja do uspešnega sodelovanja na javnih razpisih.

Z rednim spremljanjem in aktivnim upravljanjem bonitetne ocene lahko podjetja zmanjšajo tveganja, izboljšajo svoj ugled in okrepijo konkurenčno prednost na trgu.

Ne glede na velikost podjetja, je razumevanje pomena bonitetne ocene in njena skrb bistvena za trajnostno rast in dolgoročni uspeh.

Sodobne bonitetne aplikacije kot je EBONITETE.SI, nudijo ažurne in celovite bonitetne informacije, ki omogočajo pravočasno sprejemanje odločitev ter učinkovito upravljanje poslovnih tveganj.

Investiranje v transparentnost, finančno disciplino in redno spremljanje bonitetnih informacij je eden izmed najpomembnejših korakov k zanesljivemu in uspešnemu poslovanju.

Viri:

1 – Bonitetna ocena na Limb.si

2 – Bonitete podjetij na Lip-Radomlje.si

3 – Zakonski plačilni roki v Sloveniji na Pajek-si.si

4 – Bilanca stanja na BorzaZnanja.net