Osteomielitis prizadene približno 2 na 100.000 ljudi letno, pri čemer je pri otrocih osteomielitis pogostejši, s 4 do 10 primeri na 100.000 otrok letno.
Kaj je osteomielitis
Osteomielitis je vnetje kostnega tkiva, ki je običajno povzročeno z bakterijsko okužbo.
Osteomielitis se lahko pojavi bodisi akutno (nenadno) ali pa postane kroničen (daljše obdobje). Bakterije lahko v kosti povzročijo vnetje in poškodujejo kostno tkivo, kar lahko privede do uničenja kosti, abscesov* in drugih zapletov.
Oseba s osteomielitisom lahko občuti lokalno bolečino, ki je lahko tudi orecej močna, oteklino, rdečino in toploto v prizadeti kosti, ki jo lahko spremljajo splošni simptomi, kot so povišana telesna temperatura, utrujenost in znaki vnetja.
Vrste osteomielitisa
Nekatere vrste osteomielitisa vključujejo:
Akutni hematogeni osteomielitis: Ta vrsta osteomielitisa se pojavi, ko bakterije vstopijo v kosti preko krvnega obtoka, običajno pri otrocih in mladostnikih. Bakterije se običajno prenašajo iz druge okužbe v telesu.
Akutni odprti osteomielitis: Ta vrsta osteomielitisa se pojavi kot posledica odprte rane ali poškodbe, ki omogoča bakterijam neposreden dostop do kosti.
Kronični osteomielitis se razvije, ko se okužba kosti ne zdravi ustrezno ali kadar se akutni osteomielitis spremeni v dolgotrajno obliko. Ta vrsta osteomielitisa je lahko težje zdraviti, saj se bakterije lahko usedejo v kostnem tkivu in tvorijo biofilm, kar otežuje uničenje bakterij.
Osteomielitis zaradi implantata: Ta vrsta osteomielitisa se pojavi kot posledica okužbe umetnega vsadka, kot so proteze ali implantati.
Osteomielitis zaradi okužbe rane ali kirurškega posega: Okužba po operaciji ali rani lahko vodi v osteomielitis, če se bakterije razširijo v kostno tkivo.
Zdravljenje osteomielitisa običajno vključuje antibiotike za boj proti okužbi, odstranjevanje odmrlega ali prizadetega kostnega tkiva ter včasih kirurški poseg za odvodnjo gnoja ali popravilo poškodovane kosti.
Posebej pomembno območje, ki ga lahko prizadene osteomielitis je hrbtenica, še posebej ledvena hrbtenica (lumbalna hrbtenica), vendar lahko osteomielitis prizadene kateri koli del hrbtenice.
Ko bakterije ali drugi mikroorganizmi vstopijo v kosti hrbtenice, lahko povzročijo vnetje in okužbo, kar lahko vodi v osteomielitis hrbtenice.
To lahko povzroči hude bolečine v hrbtu, omejeno gibljivost in včasih tudi nevrološke težave, kot so šibkost, mravljinčenje ali izguba občutka v okončinah.
Osteomielitis hrbtenice je lahko resna in zapletena težava, ki zahteva ustrezno zdravljenje, vključno z antibiotiki in včasih kirurškimi posegi za odstranitev okuženega tkiva in obnovitev stabilnosti hrbtenice.
Preberite še:
Kateri so vzroki osteomielitisa
Osteomielitis je resna bolezen kostnega tkiva, katere vzroki niso popolnoma razumljeni, vendar se domneva, da je povezan z motnjo v nespecifičnem imunskem sistemu.
Redke presnovne bolezni kosti, kot so hipofosfatazija, Sindrom Camuratti Engelman, benigna hiperostoza-pahidermoperiostoza in histiocitoza, lahko povzročijo simptome podobne kroničnemu neinfekcijskemu osteomielitisu (CNO).
Kljub temu so bakterijske okužbe najpogostejši vzrok osteomielitisa, odgovorne za 80-90% primerov. Med najpogostejšimi bakterijami, ki povzročajo osteomielitis, so Staphylococcus aureus, Streptococcus pneumoniae in Escherichia coli*.
V redkih primerih pa lahko k razvoju osteomilitisa prispevaju tudi glive ali virusi.
Kateri so faktorji tveganja za osteomielitisom
Osteomielitis je pogosto posledica staranja, pri katerem se naravna obramba kosti zmanjša, kar lahko olajša vdor bakterij.
Faktorji, ki povečujejo ranljivost kosti, vključujejo hude poškodbe ali ortopedske kirurške posege, ki odprejo pot bakterijam ter motnje cirkulacije, ki otežijo dostavo imunskih celic za boj proti okužbi.
Prisotnost medicinskih cevi, kot so dializne ali urinske cevi, lahko omogoča vdor mikrobov v telo.
Poleg tega lahko oslabljen imunski sistem, ki je posledica stanj, kot so zdravljenje raka ali slabo nadzorovana sladkorna bolezen, poveča tveganje za osteomielitis.
Uporaba prepovedanih drog prav tako predstavlja dejavnik tveganja zaradi nesterilne uporabe igel in pomanjkljive sterilizacije kože.
Kako osteomielitis prepoznate sami in kako ga diagnosticirajo zdravniki
Osteomielitis lahko sami prepoznate po simptomih, kot so bolečina v prizadeti kosti, ki je lahko je stalna ali se poslabša pri dotiku ali obremenitvi, po oteklini, rdečini in toploti v okolici prizadete kosti (kar so znaki vnetja), po zmanjšani gibljivosti sklepa, ki je blizu prizadete kosti, povišani telesni temperaturi ali kot splošno slabo počutje in utrujenost.
Zdravnik bo za diagnozo osteomielitisa uporabil različne metode, vključno z kliničnim pregledom, laboratorijskimi testi (npr. test celotne krvne slike (CKS) in test vnetja (npr. C-reaktivni protein), radiološkimi preiskavami z rentgenskimi žarki, CT (računalniško tomografijo) ali MRI (slikanjem z magnetno resonanco).
Včasih se lahko vzame vzorec tkiva ali gnoja iz prizadetega območja (t.i. biopsija) za analizo pod mikroskopom in izvede druge bakteriološke teste, da se ugotovi vzrok okužbe.
Kako se zdravi osteomielitis
Zdravljenje osteomielitisa običajno vključuje kombinacijo antibiotične terapije, kirurške odstranitve okuženega tkiva in izboljšanja prekrvavitve prizadetega območja.
Antibiotiki se uporabljajo za zatiranje bakterijske okužbe, medtem, ko kirurški poseg lahko vključuje drenažo abscesov, odstranitev nekrotičnega tkiva in popravilo kostnih defektov.
V primerih, ko antibiotična terapija in kirurški poseg nista zadostna, se lahko uporabijo tudi hiperbarična terapija, ki poveča koncentracijo kisika v tkivih, celična terapija ter biološki materiali, kot so avtogeni, alogenski in ksenski kostni presadki ter nadomestki kostnega tkiva in rastni dejavniki za spodbujanje regeneracije kosti.
Zdravljenje osteomielitisa je običajno dolgotrajno in zahteva natančno spremljanje ter individualiziran pristop glede na resnost in zaplete bolezni.
Ena od možnih terapij, ki se predlagajo ob pojavu osteomielitisa je tudi elektro magnetna terapija.
Obstajajo nekatere študije in klinične izkušnje*, ki kažejo na to, da bi elektromagnetna terapija lahko pomagala pri lajšanju težav osteomielitisa z izboljšanjem prekrvavitve in spodbujanjem regeneracije kosti. Elektromagnetna terapija lahko vpliva tudi na imunski odziv in zmanjšuje vnetje.
Najpogostejša vprašanja
Kakšna je verjetnost, da se osteomielitis ponovi
Verjetnost ponovitve osteomielitisa je 20-40%. To pomeni, da se pri 20 do 40 ljudeh od 100, ki so bili zdravljeni zaradi osteomielitisa, okužba vrne.
Verjetnost ponovitve je odvisna od različnih dejavnikov, kot so vrsta osteomielitisa (akutni osteomielitis se manj verjetno ponovi kot kronični osteomielitis), lokacije okužbe (okužbe v hrbtenici se pogosteje ponovijo kot okužbe v okončinah) ter načina zdravljenja (bolniki, ki so bili zdravljeni z antibiotiki in operacijo, imajo manjšo verjetnost ponovitve kot bolniki, ki so bili zdravljeni samo z antibiotiki) in splošnega zdravja bolnika (bolniki s sladkorno boleznijo, oslabljenim imunskim sistemom ali drugimi boleznimi imajo večjo verjetnost ponovitve).