Tukaj je temeljito opisana celiakija.
Mnogi ljudje se po zaužitju nekega določenega živila že po nekaj minutah ali urah začnejo počutiti slabo. Postane jim slabo, jih sili na bruhanje, dobijo drisko in jih srbi v ustih. Kmalu ugotovijo, da se počutijo mnogo bolje, če se tej določeni hrani izogibajo. Ljudje, ki jih doletijo te težave, včasih težko razumejo, zakaj jim je hrana postala sovražnik, kljub temu, da jo nujno potrebujemo za svoj obstoj. A že rimski pesnik in filozof Lukrecij je v davni preteklosti izrekel značilni rek: “Kar je za nekoga hrana, je za drugega najhujši strup.” Brezglutenska hrana je za ljudi, ki so občutljivi na gluten edina hrana, ki jo lahko uživajo.
Katere vrste občutljivosti na živila poznamo?
Poznamo dve vrsti občutljivosti na živila, alergijo na hrano in prehransko intoleranco, ali nealergijsko preobčutljivost, ki ju prizadeti pogosto zamenjujejo, ker imata nekaj skupnih značilnosti.
Prehranska intoleranca je ponavljajoč negativen odziv na hrano, ki ni neposredna posledica imunskega odziva, alergija na hrano pa je ponavljajoč negativen odziv na hrano, ki nastane zaradi odziva imunskega sistema na protein v hrani.
Najpomembnejša razlika med obema pojmoma je v različni vlogi imunskega sistema, ki nas varuje pred bakterijami, boleznimi in tujimi napadalci. Pojem intoleranca jasno določa, da odziva ne sproži neposreden odgovor imunskega sistema na protein v neki hrani, medtem ko pri alergiji ni tako.
Zato tudi specialisti za alergijo drugače razmišljajo o hrani, kadar poskušajo ugotoviti, ali posameznikove znake povzroča alergija. Vedno imajo v mislih le proteine v hrani. Največ živil, tudi sadje in zelenjava, ki navadno niso glavni vir prehranskih proteinov, ima namreč proteine ali alergene, ki jih imunski sistem spozna kot vsiljivce.
Nekoliko težje je razvrstiti celiakijo, ker ima pri njej najpomembnejšo vlogo imunski sistem. Kljub temu je mnogi zdravniki nimajo za alergijo, ker gre pri njej v resnici za odziv imunskega sistema na telesne, ne na prehranske proteine. Čeprav je izpostavljenost glutenu sprožila delovanje imunskega sistema, je njegov škodljiv odziv usmerjen proti telesnim, ne glutenskim proteinom in pravzaprav začne napadati svoje telo.
Potrditev diagnoze celiakije
S preiskavami lahko zdravniki potrdijo ali ovržejo sum na celiakijo. Bolnika najprej napotijo na krvno preiskavo, s pomočjo katere iščejo povišano raven protiteles, predvsem protitelesa proti tkivni transglutaminazi, TTG tissue transglutaminase in antiendiomizijska protitelesa, EMA anti-endyomysial antibodies (1).
Da so izvidi čim natančnejši, mora bolnik vsaj štiri tedne prej uživati vse, kakor običajno, tudi živila z glutenom. Če teh ne bi uživali, bi bila raven protiteles lahko normalna in bolezen bi diagnosticirali kasneje, kar bi za bolnika pomenilo še več težav in neprijetnosti.
Če krvna preiskava potrdi povišano raven protiteles, ki jih ima kar 90% ljudi z neozdravljivo celiakijo, zelo redko pa ljudje brez te bolezni, bo zdravnik bolnika napotil k specialistu za bolezni prebavil. Ta bo najprej opravil endoskopijo tankega črevesja in hkrati vzel tudi vzorec tkiva za pregled.
Bolniku skozi usta potisne majhno upogljivo cevko s kamero, s katero preveri, ali so poškodovane črevesne resice, prstu podobni nitkasti izrastki na površju sluznice tankega črevesja, ki omogoča vsrkavanje hranil. Pri ljudeh s celiakijo se namreč te resice sploščijo in zato ne morejo opravljati svoje naloge.
Ko bolnik opusti uživanje živil z glutenom, se resice obnovijo in zato lahko sluznica spet dobro vsrkava hranila.
.
Razlika med glutensko intoleranco in celiakijo
.
Ljudje pogosto enačijo glutensko intoleranco s celiakijo, čeprav sta to dve popolnoma različni bolezni.
Pri celiakiji se morajo ljudje celo življenje strogo držati diete brez glutena, ker imajo lahko v nasprotnem primeru resne zdravstvene težave.
Pri glutenski intoleranci pa lahko, pogosto brez škodljivih posledic, uživajo tudi malo glutena. Če se pregrešijo in ga pojejo več, kot ga zmorejo prenesti, se kakšen dan sicer slabo počutijo, vendar znaki niso smrtno nevarni in izginejo takoj, ko telo gluten izloči.
Najpogostejša živila, ki so priporočljiva za breglutensko dieto, so:
- camu camu v prahu
- chia semena
- kokosova moka
- maca v prahu
- presne granole
- brezglutenske testenine
- kokosova voda
- makadamijeva moka
- sukrin
- zelena bananina mokaCeloten izbor breglutenske hrane najdete na www.ZlataPtička.si
.
Najpogostejši simptomi pri celiakiji
.
Znaki celiakije so pri posameznikih zelo različni.
Če se bolezen razvije v milejši obliki, se lahko zgodi, da jih prizadeti niti ne občuti. Značilni znaki pri odraslih ljudeh so ponavadi povezani z želodcem in črevesjem:
.
- trebušni krči in močni črevesni plini
- napihnjenost
- kronična driska ali zapeka, pogosto oboje
- steatoreja, mastno blato
- slabokrvnost in nepojasnjeno izgubljanje teže kljub dobremu teku
.
Pri dojenčkih, malčkih in manjših otrocih, se lahko pojavijo tudi bruhanje, napihnjen trebuh, spremenjeno vedenje in počasna rast.
.
Bolezen lahko sproži še mnogo drugih znakov, ki niso povezani z želodcem in črevesjem:
.
- okvare zobne sklenine
- osteopenija, ki je predhodnica osteoporoze, začetno zmanjšanje mineralne kostne gostote, ki še ne pomeni bolezni
- osteoporoza
- bolečine v kosteh ali sklepih
- utrujenost
- telesna šibkost
- pomanjkanje energije
- neplodnost, ki lahko prizadene oba spola
- depresija
- razjede v ustih
- zapoznela puberteta
- mravljinčenje ali otrplost v rokah ali nogah
- povišana raven jetrnih encimov
- migrenski glavobol
.
Težave, ki jih lahko povzroči nezdravljena celiakija
.
Nezdravljena celiakija lahko povzroči tudi motnje, ki so povezane s prehrano in imunskim sistemom.
Dolgoročne posledice nezdravljene celiakije:
.
- sladkorna bolezen tipa 1
- hipotiroidizem, zmanjšano delovanje ščitnice
- revmatoidni artritis
- slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa
- zgodnji pojav osteoporoze ali osteopenije
- pomanjkanje vitamina K, ki poveča tveganje za krvavitev
- motnje delovanja centralnega in perifernega živčevja
- nezadostno delovanje trebušne slinavke
- črevesni limfom
- razne oblike želodčnega ali črevesnega raka
- slabo delovanje žolčnika
- nevrološke težave
.
.
Ukrepi pri sumu na celiakijo in zdravljenje
.
Če sumite na celiakijo, ne smete izločiti glutena iz prehrane, dokler ne opravite potrebnih preiskav.
Bolnikom navadno priporočajo, naj ga uživajo vsaj štiri tedne, da bodo izvidi čim natančnejši.
Diagnosticirano celiakijo zdravimo z brezglutensko dieto, ki se je mora bolnik držati vse življenje, ker bolezen ne bo nikoli minila. To si morajo bolniki s celiakjo resnično vzeti k srcu, saj lahko vsaka, še tako majhna količina glutena povzroči zdravstvene težave. Za prehod na brezglutensko prehrano bo lažji, če se bolnik posvetuje s specialistom za prehrano.
Ko bolnik iz hrane izloči gluten, se mora hkrati odreči tudi mlečnemu sladkorju, ker se lahko razvije tudi začasna laktozna intoleranca, ki navadno izgine, ko se obnovijo črevesne resice.
Ko bolniku potrdijo diagnozo, mora preveriti tudi mineralno gostoto kosti, ki jo celiakija lahko zmanjša. Pri otrocih s celiakijo, se lahko pojavi tudi zapoznela rast, zato z rentgenskim slikanjem leve roke, zdravniki preverijo razvoj kosti glede na njihovo starost.
Bolniki morajo krvne preiskave ponoviti vsako leto, ker lahko bolniku le tako potrdijo, da jim spremenjena prehrana pomaga in, da niso zboleli za kakšno avtoimunsko boleznijo, kot sta slabo delovanje ščitnice ali sladkorna bolezen.
Čeprav je celiakija resna bolezen, pa je dobro to, da se bo črevesje po izločitvi glutena iz prehrane začelo celiti in, da se bolnikom izboljša tudi splošno počutje. Bolezenski znaki se navadno omilijo v dveh do štirih tednih po začetku brezglutenske prehrane, šest do dvanajst mesecev kasneje pa izginejo, ker se je črevesna sluznica obnovila.
.
Kaj je gluten?
.
Gluten je protein v pšenici, rži in ječmenu. Uporabljamo ga za pripravo mnogih prehranskih izdelkov, med drugim tudi za kruh, pecivo, sladice, testenine, testo za pice, kosmiče, pivo, krhke piškote in številne marinade.
.
Kako živeti brez glutena?
.
- Iz svojega jedilnika črtajte izdelke z žiti, kot so pšenica, rž in ječmen. Nadomestite jih z rižem, koruzo, krompirjem, tapioko, stročnicami, moko iz čičerike in fižola, sirkom, kvinojo, prosom, ajdo, sago, ščirom, tefom, z montino, to je moka iz posebne vrste riževe trave in orehi.
- Pazite na navzkrižno okužbo z glutenskimi živili. To se namreč lahko hitro zgodi, če živite z nekom, ki gluten dobro prenaša in uživa normalno hrano. Na vaš kruh brez glutena, se lahko prilepijo pšenične drobtine v opekaču ali pa so v arašidovem maslu, ki si ga je kdo pred vami namazal na kos belega kruha. Svoja živila hranite na ločenem mestu.
- Bodite pozorni na oves. Ta je razvnel razpravo, da je pokvarjen z glutenom. Okužena količina je tako majhna, da ga navadno brez težav uživajo tudi ljudje, ki ga slabo prenašajo. Kljub temu, se morajo bolniki s celiakijo prepričati, da ovsa ne predelujejo v istem industrijskem obratu kot pšenico, ječmen in rž.
- Berite sestavine na industrijskih izdelkih, ker je v njih pogosto tudi gluten, med drugim tudi v solatnih prelivih, različnih mešanicah za puding, juhah v pločevinkah, mehiških čipsih, mesnih narezkih ter v obogatenih in zamrznjenih jogurtih. Gluten je pogosto težko prepoznati, ker se skriva pod drugimi izrazi, kot so ječmen, slad, dodan okus slada, sladov kis, rž, tritikala in pšenica. Pod pšenico spadajo trda ali durum pšenica, graham ali polnozrnata, korasan ali kamut, pšenični zdrob in pira.
- Poiščite brezglutensko hrano v restavracijah in trgovinah, kje je zadnje čase vse boljša izbira. Pri tem ne pozabite, da proizvajalci hrane pogosto spreminjajo sestavine, zato jih morate ob vsakem nakupu preveriti, kljub temu, da izdelek že dolgo uživate.
- Če si zaželite požirek alkohola, potem nazdravite z vinom, saj v njem ni glutena. Odpovedati se morate pivu, ki ga varijo iz žit z glutenom, razen, če si ne privoščite brezglutenskega piva.
- Preverite svoja zdravila, saj je gluten pogosto tudi v njih.
- Ne pazite samo na hrano, temveč tudi na druge stvari, saj je gluten tudi na samolepljivih nalepkah, lepilu na pisemskih ovojnicah, v gumijastih rokavicah, milih, zobnih kremah in ustnih vodicah.
.
Brezglutenska pečenka z indijskimi oreščki
.
Sestavine:
- 2 sesekljani rdeči papriki
- 225 gramov indijskih oreščkov
- 225 gramov lešnikov
- 250 gramov sesekljanih in kuhanih kostanjev
- 2 drobno sesekljani majhni čebuli
- 2 drobno sesekljani stebli zelene
- 2 sesekljana stroka česna
- 75 ml sončničnega olja
- 2 velik stepeni jajci
- 55 gramov presejane bele koruzne moke
- 100 gramov presejane brezglutenske večnamenske moke
- 1/2 čajne žličke brezglutenskega pecilnega praška
- 1/2 čajne žličke ksantan gumija
- sol in sveže mleti črni poper
.
Priprava:
- Pečico ogrejemo na 180 stopinj C. Pekač za kruh namastimo in obložimo s papirjem za peko.
- V mešalniku dobro zmeljemo papriki, indijske oreščke, čebulo, zeleno, česen in začimbe.
- Vse skupaj damo v skledo in dodamo olje, jajci, koruzno moko, večnamensko moko, pecilni prašek in ksantan gumi.
- Dobro stepemo, da nastane testo. Mešanico nadevamo na pripravljen pekač. Nekaj minut tresemo pekač, da se testo enakomerno razporedi.
- Pečemo 40 do 45 minut, da se testo dvigne, po vrhu pa postane zlato rjavo.
- Pečenko vzamemo iz pečice, jo damo na kuhinjsko rešetko in pustimo da se malo ohladi. nato jo zvrnemo, narežemo na kose in postrežemo.
.
Viri:
Dr. Wayne G. Shreffler, Karen Asp, Dr. Qian Yuan; Razumevanje alergije na hrano in prehranske intolerance
Robb Wolf, Paleorecept
Tonia Reinhard, Celiakija in superživila
