Tokratni naš blog prispevek je namenjen temu kako prepoznamo porušen imunski sistem.
Za zdravo in normalno delovanje našega telesa je potreben trden imunski sistem, na pravilno delovanje imunskega sistema pa vpliva mnogo dejavnikov. Zelo pomembno je ravnovesje črevesne flore, saj se telo ravno v črevesju neprestano srečuje s snovmi iz okolja, kot so hrana, bakterije in virusi.
V črevesju je veliko celic imunskega sistema, ki prepoznajo in večinoma takoj uničijo snovi, ki bi organizmu lahko škodovale in preprečijo vdor v telo. Črevesje je največji imunski organ v telesu, v njem se nahaja največ celic imunskega sistema, pomembni so limfociti in limfatični folikili (o celotni krvni sliki tukaj). O izboljševanju delovanja avtohtone mikroflore prebavnega trakta in “dobrih bakterijah za črevesje“, si lahko več preberete na povezavi.
Celice črevesnega imunskega sistema po krvi potujejo v ostale organe, v dihala, sečila, rodila ali dojke in tako vplivajo na imunsko dogajanje v njih.
Imunski sistem brani naše telo pred vdorom tujih snovi, predvsem pred vdorom mikroorganizmov. Zato je obramba v telesu najmočnejša tam, kjer je možnost vdorov največja.
Telo se z zunanjim okoljem srečuje tudi preko kože, sluznic dihal in spolovil, zato se imunske celice nahajajo tudi tam.
V vsakdanjem življenju smo ves čas obdani z mikroorganizmi, a skozi kožo in sluznico težko prodrejo, pred vdorom mikrobov nas uspešno varujeta tudi nosna votlina in sluznica dihalne poti, kjer so številne drobne dlačice, ki služijo kot nekakšen filter, pred vdorom tujih snovi iz okolja.
Čeprav je za obrambo telesa zelo dobro poskrbljeno, pa prva obrambna črta večkrat tudi odpove.
Takrat začne naš imunski sistem slabeti in če ne ukrepamo pravočasno, se lahko poruši.
.
Kako prepoznamo porušen imunski sistem?
.
Ko je imunski sistem oslabljen ali že dodobra porušen, lahko posumimo, kadar se začnejo pojavljati ponavljajoče se okužbe, ponavadi v obliki virusnih, bakterijskih in glivičnih okužb.
Okužbe se najpogosteje pokažejo kot herpes na ustnici, kot prehladna obolenja, okužbe zgornjih dihal, sečil ter ginekološke in vse ostale okužbe, ki lahko prizadenejo naše telo.
Te okužbe so ponavadi pogoste, ponavljajo se skozi celo leto, trajajo dalj časa.
.
Včasih ljudje znake oslabljenega imunskega sistema preprosto prezrejo, zato je dobro vedeti, kako prepoznamo porušen imunski sistem, preden nas doleti kakšna huda bolezen.
Pozorni bodite tudi na znake kot so:
- različne neobičajne bolečine,
- utrujenost,
- mastni ali suhi lasje,
- krhki nohti,
- depresija,
- izbruhi herpesa, ki jih nikakor ne morete pozdraviti,
- ustne razjede,
- posebej pozorni bodite na vnetja sečil in spolovil.
.
Kako lahko sami varujemo imunski sistem?
.
Imunski sistem deluje mimo naše volje, lahko pa mu pomagamo z zdravim načinom življenja in s primerno hrano.
Posebej moramo paziti, da ne zapademo v nevaren vzorec stresa, enolične prehrane, premalo telesne dejavnosti, alkohol, kajenje, kronično utrujenost, premalo spanja in gibanja, potlačena čustva in jezo.
Vse to slabi odpornost telesa, kmalu postanemo dovzetni za okužbe in sami moramo vedeti, kako prepoznamo porušen imunski sistem.
Največ za svoje zdravje in za pomoč imunskemu sistemu naredite sami.
Poskrbite za uravnoteženo prehrano, veliko gibanja in izogibanja stresu.
Hrana naj vsebuje vse osnovne elemente: ogljikove hidrate, maščobe, beljakovine, vitamine in minerale.
Izogibajte se hrani bele barve – to je moka, sladkor in sol.
Za preživetje telo nujno potrebuje cink, ki ga boste dobili z govedino, nahaja se tudi v svinjskih in telečjih jetrih, ovčetini, puranjem mesu, semenih buč, grahu, jajčnem rumenjaku. Cink krepi delovanje priželjca, pomaga izdelovati protitelesa in aktivira levkocite.
Pozorni bodite tudi na živila, ki vsebujejo vitamine B kompleksa, zlasti vitamina B6, ki ga najdete v pivskem kvasu, arašidih, orehih, rižu, jajcih, zelju..
Veliko vlogo pri imunskem sistemu ima mineral selen (kaj je selen), ki je vključen v sintezo protiteles in močno zavira delovanje virusov.
Magnezij je prav tako nujen za delovanje priželjca (kaj je priželjc), sodeluje pri sintezi protivnetnih prostaglandinov (kaj so prostaglandini) ter vzdržuje ravnovesje histamina (histaminska intoleranca), na kar morate biti pozorni, kadar se vas lotijo kakšne alergije. Podporno vlogo pri delovanju imunskega sistema imajo tudi vsi drugi vitamini, minerali, posebej pazite na zadosten vnos antioksidantov.
Gibanje je pri varovanju imunskega sistema zelo pomembno, zato se ukvarjajte s kakšnim športom, telesno vadbo in predvsem gibanjem na svežem zraku. V naravo se podajte tudi pozimi, saj boste tako najbolje utrdili svoje telo.
Stres je naš zvesti spremljevalec; popolnoma izogniti se mu seveda ne moremo, lahko pa ga zmanjšamo. V stresni situaciji se delovanje imunskega sistema zmanjša, ali celo poruši in paziti moramo kako prepoznamo porušen imunski sistem pri stresu. Pospeši se delovanje srca in dihanje, kar je zelo nevarno za bolezni srca in ožilja.
Dedna pogojenost pri delovanju imunskega sistema še ni povsem dokazana, jasno pa je, da smo nagnjeni k dedovanju nekaterih vrst bolezni. To so predvsem razne alergije, revmatizem, srčne in pljučne bolezni.
Kljub temu pa lahko posameznik, ki je podedoval poškodovan DNK, kljub temu ostane zdrav, saj na imunski sistem vplivajo še mnogi drugi dejavniki, predvsem hrana, stres in medčloveški odnosi.
.
Kdaj porušen imunski sistem ogroža naše življenje?
.
Zdrav in nepoškodovan obrambni sistem organizma nas varuje pred različnimi obolenji, kadar pa tega ne zmore več, se imunski sistem lahko popolnoma poruši.
Kako najlažje prepoznamo porušen imunski sistem? Osnovna klinična slika bolezni imunskega sistema so pogoste, kronične in hude okužbe. Obstajajo pa tudi huda bolezenska stanja, ko manjka celoten imunski sistem, ker se je popolnoma porušil.
Do tega pride pri rakastih obolenjih, levkemiji, pri hudih operacijah ali težkih poškodbah telesa.
Posebna oblika bolezni imunskega sistema so avtoimune bolezni, ko se lasten imunski sistem obrne proti telesu in z normalnimi imunskimi efektorskimi mehanizmi napada sestavine lastnega tkiva, ponavadi tkivo ščitnice, trebušne slinavke, možgane, sklepe, ledvice in ostale pomembne organe v našem telesu.
.
Posledice avtoimunih bolezni so poškodbe organov in s tem njihovo omejeno delovanje, ljudje, ki jih doleti avtoimuna bolezen pa ponavadi potrebujejo stalno medicinsko oskrbo.
.
Imunski sistem je skupina več mehanizmov, ki se borijo proti boleznim in skrbijo za ohranjanje zdravja. Popolnoma porušen imunski sistem lahko že v 48 urah povzroči smrt.
Odpoved imunskega sistema je pogosto vzrok smrti pri bolnikih z rakom, ki si po napornem zdravljenju z kemoterapijo in obsevanjem ne opomorejo več, njihov imunski sistem se popolnoma zruši in telo brez vsake obrambe ne more več vzdrževati osnovnih funkcij.
.
Kako sterilno moramo varovati imunski sistem?
.
Preveč sterilno okolje ni dobro za imunski sistem, kajti zavedati se moramo, da se je naš obrambni sistem skozi evolucijo razvil za okolje, kjer neprestano poteka boj z mikrobi, posebej z mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni.
Naš imunski sistem je od davnih časov ostal isti, okolje v katerem živimo, pa se je precej spremenilo, tudi iz mikrobiološkega vidika.
Število mikroorganizmov se na vseh področjih zmanjšuje, v hrani jih je vse manj, pralna sredstva in mila ubijajo mikrobe, glavni adut marketinga pa so ravno izdelki, ki delujejo protibakterijsko.
Zato smo začeli živeti v sterilnem okolju, imunski sistem ni dovolj aktiven in pogosto preveč redke zunanje dražljaje obravnava nepravilno. Posledica tega je nedejaven imunski sistem, kar vodi do pretiranih reakcij telesa.
Za normalno delovanje imunskega sistema, moramo zagotoviti naravno mikrobiološko okolje z dovolj raznolikimi mikrobi.
Zaradi pomanjkanja časa, ko si ne moremo pripraviti zadostnega obroka, je najbolje da posežemo po prehranskih dopolnilih, ki bodo pomagala varovati naš imunski sistem.
.
Kakšna je imunska odpornost Slovencev?
.
- Za prehladom vsako leto zboli vsak drugi Slovenec
- Za gripo v obdobju najhujšega razsoja, zboli vsak deseti Slovenec
- Prehlad je virusna okužba, za katerim odrasli Slovenci zbolijo v povprečju kar 2 – 4 krat na leto, otroci pa kar 10 krat.
- Ženske v Sloveniji zbolevajo redkeje kot moški, ali pa se redkeje odločijo za bolniški stalež
- Virusni prehlad je v Sloveniji najpogostejši vzrok za izostanek od dela ali pouka.
- Prehlad povzroča kar 200 različnih vrst virusov
