Opis
V zadnjem času se športniki, tako rekreativni kot vrhunski, trudijo iz svojega organizma iztisniti vedno več. Za takšne napore telo potrebuje pomoč in ta pomoč se prav gotovo skriva v beljakovinah, ki so glavni gradniki hormonov, živčevja, protiteles in sodelujejo tudi pri brezhibnem delovanju presnove, mišic in kosti.
Brez beljakovin in esencialnih maščob ne moremo živeti. V kakšnem razmerju jih bomo vnašali v naše telo, sploh kadar organizem obremenjujemo z naporno vadbo, pa moramo dobro razmisliti (1).
Dobra izbira so prav gotovo sirotkine beljakovine, iz tujine smo za njih prevzeli ime Whey proteini. Sirotkine beljakovine ugodno učinkujejo na imunski sistem in pomagajo, da naše telo zadostno proizvaja antioksidante (2).
.
Učinkovine sirotkinih beljakovin in njihov vpliv na zdravje
.
Sirotka je v bistvu odpadek pri pridelavi sira iz mleka in še nedolgo nazaj so jo kot odpadek tudi zavrgli. Sedaj pa dobro vemo, da se v sirotki skrivajo najboljše beljakovine s pravilnim razmerjem vseh aminokislin, ki jih naše telo potrebuje za normalno delovanje (3). Da zadostimo potrebi našega telesa po beljakovinah in vseh potrebnih aminokislinah, bi morali spiti tri litre surove sirotke, a žal s tem zaužijemo vse preveč sladkorja in maščob, zato je bolje poseči po sirotkinih beljakovinah v prahu.
.
Kje nam lahko pomagajo whey proteini:
.
- sirotkine beljakovine nam lahko pomagajo pri revmi in putiki
- z njimi si lahko pomagamo kadar nas pesti zaprtje in vetrovi
- dobro deluje na črevesno floro, zaradi vsebnosti beta laktoglobulina (4), ki je odporen na prebavne encime v želodcu in se zato skoraj nedotaknjen absorbira v tankem črevesju
- pomaga pri obnovi celic
- spodbuja delovanje ledvic
- s sirotkinimi proteini se lahko uspešno borimo proti kandidi
- pomagajo krepiti imunski sistem
- so odličen sopotnik pri shujševalnih dietah
- sirotkine beljakovine zaradi vsebnosti alfa laktalbuminov (5) deluje antioksidativno
- zaradi vsebnosti laktoglobulina sirotkine beljakovine vplivajo na obnovo in rast mišic
- so priljubljen dodatek k prehrani športnikov, ker jih organizem hitro presnavlja in absorbira v prebavni trakt, zato se mišice regenerirajo v najkrajšem možnem času
- uživanje sirotkinih beljakovin zagotavlja nizek odstotek telesne maščobe
- glikomakropeptidi (6) v sirotkinih beljakovinah, so najbogatejši vir aminokislin in so pomembni za mišično rast in preprečujejo razgradnjo mišic
- ugodno vplivajo na srčno žilne bolezni in zmanjšujejo nastajanje strdkov, za kar so odgovorni glikomakropeptidi
- jemanje sirotkinih proteinov je dobra preventiva pred rakavimi boleznimi
- z uživanjem sirotkinih beljakovin lahko dosežemo povečanje mišične mase in znižamo raven telesne maščobe
- omogočajo nam pogostejše in bolj naporne treninge
- po treningu se mišice hitreje regenerirajo
- s sirotkinimi proteini bomo lažje nadzirali apetit, saj vplivajo na hormon CCK Cholecystokinin (7), ki je naraven zaviralec apetita
- jemanje Whey proteinov preprečuje prehlad in nahod
- Whey proteini zmanjšujejo nastanek osteoporoze
- pomagajo pri nastajanju limfocitov
- upočasni proces staranja
- zaradi delovanja laktoferina (8) sirotkine beljakovine delujejo protivnetno, antimikrobno in protivirusno
- glutamilcistein (9) je najmočnejši antioksidant v sirotkinih beljakovinah in močan vpliv na raven glutation
- laktoperoksidaza (10) v sirotkinih beljakovinah deluje protibakterijsko
- sirotkini peptidi (11) z nizko molekulsko maso spodbujajo mišično rast in dovajajo dušik, ki mišice regenerira, deluje kot naravni analgetik
.
Sirotkine beljakovine v veliko pomoč imunskemu sistemu
.
Naš organizem se na različne načine brani pred škodljivimi tujki iz okolja. Ti lahko prodrejo v naše telo na več načinov, saj lahko vstopajo skozi vse telesne odprtine. Najpogostejši tujki ali antigeni so mikroorganizmi, kot so bakterije, virusi, glivice in večina praživali. Če se ti dovolj namnožijo, našemu organizmu začnejo škodovati in takrat lahko zbolimo.
Imunski sistem se poskuša pred tujki upreti, zato jih napade. Poleg tega pa se poskuša znebiti tudi lastnih celic, ki so se na kakršen koli način spremenile in jih ne prepozna več kot lastne. V takšne celice se ponavadi naselijo bakterije in viruse, lahko pa so postale rakaste.
Specifična obramba je prilagojena vsakemu tujku posebej in je zato hitrejša in učinkovitejša od prirojene obrambe, ki deluje na splošno. Pridobljena ali specifična obramba temelji na prepoznavanju tujih antigenov.
V sirotkinih beljakovinah se nahajajo protitelesa globulini, ki učinkovito pomagajo pri borbi imunskega sistema proti tujkom, ki zaidejo v naše telo.
Gama globulini so plazemske beljakovine, lahko jim rečemo tudi protitelesa, ki jih proizvajajo limfociti B, kot posledico vstopa tujka v telo. Protitelesa mikrobov ne uničijo neposredno, pač pa aktivirajo komplement ter vzpodbudijo fagocitozozo nevtrofilcev in makrofagov.
Ko vstopi tujek v telo, ga je potrebno najprej prepoznati. Prepoznajo ga makrofagi (12), ki so velike celice požiralke in te del tujka razgradijo, del pa ostane na njihovi površini.
Makrofagi, ki nosijo tujek, pridejo v stik z limofocitom T, ki ima na površini za antigen specifične receptorje.
Ta limfocit T aktivira, namnoži, ter s tujkom seznani limfocite B. Ti se takoj preoblikujejo, eni v plazmatke, ki izdelujejo protitelesa, drugi pa v spominske celice, ki si tujek zapomnijo in so pripravljene, da se aktivirajo ob ponovnem vstopu tujka v telo.
Ker so limfociti B odgovorni za nastanek protiteles, lahko rečemo, da so nosilci proti telesne imunosti.
Limfociti T zapustijo kostni mozeg nezreli, tvorijo snovi, ki uničujejo tujke, spodbujajo makrofage k fagocitozi in plazmatke k tvorbi protiteles. Limfociti T sami ne tvorijo protiteles.
.
Kaj potrebujejo naše mišice za nemoteno delovanje?
.
Človeške celice potrebujejo neprestano oskrbo s kisikom, ki se začne s pljučnim dihanjem, pri katerem zrak vstopa v pljuča in iz njih. Omogoča nam, da lahko celice v procesu celičnega dihanja sproti izdelujejo dovolj energije – ATP, ki jo potrebujejo za opravljanje celičnega dela, na primer krčenje mišic.
Posebnost med telesnimi celicami so mišične in jetrne celice, ki lahko krajši čas delujejo tudi brez kisika. Ker je bilo preživetje človeka v preteklosti, ko je še živel v divjini, odvisno od hitrega teka, da je ubežal nevarnosti, lahko kratkotrajno delovanje mišic brez kisika razumemo tudi kot evolucijsko prilagoditev.
Skeletne mišice potrebujejo za krčenje veliko energije in kisika. Da je energija v aktivni mišici dobro izkoriščena, mora biti mišica ustrezno preskrbljena z zadostno količino hranilnih snovi, predvsem z glukozo in maščobnimi kislinami in s kisikom, kar dosežemo z vnosom hrane, povečanim delovanjem srca in z globokim, hitrejšim dihanjem.
Del glukoze se porablja za sprotno delovanje celic, odvečna količina pa se v obliki glikogena (13) shranjuje v jetrih.
.
Kaj se dogaja z mišicami pri hitrem teku ali napornem treningu?
.
Pri hitrem teku se v mišicah porabi več energije in več kisika, zato preskrba mišic s kisikom postopoma ne zadošča več njihovim potrebam.
Ker je pri hitrem teku ali napornem treningu, poraba kisika v mišicah hitrejša kot dotok kisika po krvi do mišic, začnejo mišične celice postopoma delovati v razmerah brez kisika, se pravi v anaerobnih razmerah. To pomeni da se energija sprošča v procesu mlečnokislinskega vrenja, ki zagotavlja dovolj energije za mišično delo le za krajši čas, ob zadostni količini glukoze, na primer hiter kratkotrajni tek.
.
Mlečnokislinsko vrenje
.
Ker pri mlečnokislinskem vrenju nastaja mlečna kislina, ki je strupena, jo mišične celice večinoma izločijo in po krvi pride do jeter, kjer se preoblikuje nazaj v glukozo, po določenem času dolgotrajne vadbe pa se začne kopičiti tudi v mišicah, kjer povzroča občutek bolečine in slabše krčenje, kar imenujemo mišična utrujenost.
Pri dolgotrajni obremenitvi mišic se začne pospeševati razgradnja glukoze in nato tudi razgradnja maščobnih kislin. Ker se energija sprošča večinoma na račun maščobnih kislin, ostaja količina glikogena ves čas približno enaka.
Utrujena mišica, ki ima nakopičene strupene snovi zaradi intenzivne in dolgotrajne obremenitve in porušeno elektrolitsko ravnovesje v krvi zaradi potenja, se lahko nehotno skrči. To imenujemo mišični krč.
Preprečimo ga lahko z redno telesno vadbo, uravnoteženo prehrano, z vnosom tekočine, lahko pa si pomagamo tudi s prehranskimi dodatki, kot so beljakovinski proteini, sirotkine beljakovine in podobno.
.
.
Viri:
Marjana Dolinar, Vera Cunk, Ida Tarman Šmit, Anatomija in fiziologija človeka
John Wiley, Whey proteini processing, functionality and health benefits
Loren Ward, Whey Proteini
John Pearce, Whey proteini recovery and fraction
Dr. Frank Lipman, Whey proteini to go