Sirup iz smrekovih vršičkov – 250 ml

Visoko kakovosten izvleček naravnih poganjkov smreke s koncentriranim sokom limone, izvlečkom komarčka in lipovimi cvetovi.

Opis

Sirup iz smrekovih vršičkov pridobivamo iz smreke. Smreka, Picea abies, je v Sloveniji najbolj razširjen iglavec, ki raste v mešanih gozdovih, srečamo pa tudi gozd, kjer rastejo samo smreke. Dobro uspeva v višje ležečih legah in ima rada namočeno zemljo.

.

sirup iz smrekovih vršičkovSmrekov les je rdečkasto bele barve, pogosto vsebuje smolne žepe, ki predvsem motijo pri nadaljnji obdelavi lesa. Smreka je vedno zelena, zraste do višine 50 m in doseže premer do 1 m. Iglice so dolge do 2,5 cm in široke 1mm, v prečnem prerezu so rombaste in na poganjkih nameščene spiralasto.

Na smreki zraste plod, to je storž, ki se med zorenjem povesi navzdol. Dolg je do 20 cm in debel 4 cm. Storži dozorijo oktobra, odpirajo se februarja in se odprejo šele poleti. Na pomlad pa na smreki poženejo mladi smrekovi vršički, iz njih pripravljamo staro domače zdravilo, ki je že stoletja znano predvsem za pomirjanje kašlja.

A s smrekovimi vršički lahko zdravimo tudi veliko drugih bolezni, prav tako jih lahko pripravimo po različnih receptih.

.

Sirup iz smrekovih vršičkov

.

  • lahko hlapljivo olje
  • vitamin C
  • pinen
  • limonen
  • bornilni acetat
  • balzam
  • smola nastane iz balzama, pri katerem je izhlapelo eterično olje, ostanek je politerpenska zmes mnogih spojin
  • v smolah so smolne kisline in smolni alkoholi

.

smrekovi-vrsickiUporaba smrekovih vršičkov v zdravilne namene

.

  • zdravilo za kašelj in bronhitis
  • za zdravljenje krvavečih dlesni
  • proti utrujenosti
  • v veliko pomoč pri revmatičnih obolenjih
  • delujejo blagodejno na dihalne težave
  • umirjajo grlo ob kašlju
  • umirjajo hripavost
  • redčijo gosto sluz
  • izločajo odvečne sluzi iz spodnjih dihalnih poti
  • pomagajo pri čiščenju krvi
  • pomagajo pri putiki

.

Sirup iz smrekovih vršičkov

.

Sirup iz smrekovih vršičkov je večini ljudem poznan, saj je staro domače zdravilo, ki ga lahko vsak izdela sam. Pri nabiranju moramo biti pozorni, da jih nabiramo v sončnem vremenu in, da jih uporabimo še sveže.

Pri nabiranju pazite, da jih pobirate samo iz stranskih vej, da ne poškodujete drevesa.

Velja pa tudi omejitev, isto kot pri nabiranju gob, da si naberite zalogo samo za svojo uporabo, za eno sezono. Če so vršički v dolini že popolnoma odprti, se po njih lahko odpravite v višje ležeče predele, saj smreka raste tudi nad 1000 m nadmorske višine in prav gotovo boste tam nabrali tudi ekološko bolj primerne smrekove vršičke, kot pa v bližini mesta.

Vršičke uporabljamo sveže, iz njih pripravljamo razne sirupe, ali pa jih posušimo za čaje. Posušeni imajo manjšo moč kot sveži, zato jih v receptih uporabljamo v dvojni količini svežih. Ker po letu dni svojo zdravilno moč skoraj povsem izgubijo, vršičkov naberimo le toliko, kot jih bomo predvidoma potrebovali v enem letu.

.

sirup-smrekovi-vrsickiSirup iz smrekovih vršičkov proti kašlju

.

Najenostavnejši in najbolj poznan recept med ljudmi je preprost:

Nabrane vršičke preberemo in jih s sladkorjem izmenično nalagamo v prozoren, čist kozarec. Najprej damo v kozarec plast vršičkov in nato plast sladkorja, zaključimo s sladkorjem in kozarec dobro zapremo in postavimo na sonce.

V dobrih treh tednih bo sonce sladkor raztopilo in s tem se bodo najbolj zdravilne učinkovine iz vršičkov izločile v sirup. Kozarec v treh tednih večkrat pretresemo, vendar ga ne odpiramo.

Ko je sladkor popolnoma stopljen, maso precedimo in  dobljen sirup natočimo v čiste in osušene steklenice.

.

Sirup proti bronhitisu

.

Naberemo nekaj kilogramov smrekovih vršičkov, jih prelijemo z vodo le toliko, da so prekriti in med stalnim mešanjem, kuhamo na zmernem ognju. Kuhamo toliko časa, da nastane gosta kaša. Na kilogram smrekovih vršičkov dodamo kaši pol kilograma nasekljane čebule, četrt kilograma kandisa in pol kilograma medu.

Kuhamo tako dolgo, dokler se zmes ne razkuha v sirup. Nalijemo v kozarce in hranimo v suhem in hladnem prostoru.

Sirup uživamo po žličkah, takoj, ko se pojavijo prvi znaki bolezni dihal.

.

Preliv proti kašlju

.

Iz mladih svežih iglic in smrekovih vršičkov si pripravimo preliv proti kašlju. Žlico iglic in vršičkov poparimo in pustimo stati deset minut. Dodamo med in pijemo po požirkih trikrat na dan. Tako pripravljeni smrekovi vršički z iglicami, so odlično zdravilo za nadležen kašelj in katar, ki spremljata prehlad.

.

Inhalacija ob prehladih s smrekovimi vršički

.

Prgišče smrekovih vršičkov zavremo v pol litra vode, pri tem lahko uporabimo tudi starejše poganjke. Deset minut vdihavamo soparo, ki nastaja medtem, ko se zavretek ohlaja. Inhalacije bodo odprle dihalne poti in laže bomo zadihali.

.

Kopel za poživitev telesa

.

Smrekove vršičke lahko dodajamo tudi kopeli za nego in poživitev telesa.
V kad s toplo vodo, dodamo dve pesti sesekljanih smrekovih vršičkov in v kopeli sproščeno uživamo petnajst minut.

.

Čaj proti spomladanski utrujenosti iz smrekovih vršičkov

.

S čajem iz smrekovih vršičkov lahko preprečimo tudi spomladansko utrujenost, ki pogosto nastane tudi zaradi pomanjkanja vitamina C. Vršički vsebujejo mnogo tega vitamina, zato ga pijemo trikrat na dan, vsaj sedem dni.

S pitjem čaja iz smrekovih vršičkov bo utrujenost izginila, izboljšalo se bo tudi stanje naših dlesni, saj ne bodo več krvavele. Za čaj lahko uporabite tudi mešanico smrekovih, jelkinih, borovih in macesnovih vršičkov.

Za skodelico čaja vzamemo dve čajni žlički smrekovih vršičkov, ali mešanice iz ostalih, prelijemo v vročo vodo, pustimo stati deset minut in po požirkih popijemo.

.

Napitek za revmatike

.

Z smrekovimi in borovimi vršički si lahko težave lajšajo tudi revmatiki. 30 gramov svežih borovih in smrekovih vršičkov kuhamo v litru mleka, pustimo stati petnajst minut, precedimo in pijemo po požirkih čez cel dan.

.

Preliv ob krvavenju dlesni

.

Preliv pripravimo iz ene čajne žličke vršičkov na skodelico vrele vode.

Počakamo pet minut, precedimo, dodamo žličko medu in žličko rjavega sladkorja. Pijemo trikrat na dan, vsaj teden dni.

.

naroči

.

Vir: Erika Casparek, Domače dobrote; Wolfang Mohring, Antibiotiki iz narave