Opis
Brusnica, Vaccinum vitis idaea (1), ki jo poznamo tudi pod narečnimi imeni prajzlper, močnica, netečje, rdeče črnice in še mnogimi drugimi, spada v družino vresovk.
Dobro uspeva v Severni Ameriki, Aziji in v Severni Evropi. Pri nas jo najdemo predvsem v višje ležečih predelih, nekje do 2500 m nadmorske višine.
Ima značilen zimzelen grmiček, ki v maju zacveti z belimi cvetovi, ki ga krasijo vse do avgusta. Vmes jagode postopoma dozorevajo, tako da na grmičku najdemo tako cvetove, kot zelene in zrele jagode.
Najbolje uspeva v kislih tleh in za rast potrebuje veliko vode.
Grmiček brusnice je skozi celo leto zelen, prenaša ekstremno nizke temperature, tudi do minus 40 stopinj C.
.
Učinkovine v brusnici in pozitivni učinki na zdravje
.
Brusnica je bogata zakladnica antioksidantov, najbolj zastopana sta vitamin E in C.
Vitamin C daje plodovom značilen kiselkast okus, proantocianidi pa pomagajo pri težavah z ledvicami in mehurjem. Proantocianidi so aktivne učinkovine, ki bakteriji E.coli preprečujejo, da bi se razrasla v stenah sečil in s tem povzročila lokalno vnetje. V brusnici najdemo tudi železo, kalij, natrij, magnezij, fosfor, polifenole, vitamine A, B1, B2, B3 in K, glikozide, lutein, antocianine in bioflavonoide.
Lutein je antioksidant, učinkovina, ki s svojim delovanjem vpliva na vid, saj preprečuje nastanek sive mrene in spremembe v rumeni pegi. Brusnice delujejo kot naravni antibiotik, zato s pripravki iz brusnic znižujemo povišano telesno temperaturo, zdravimo in preprečujemo okužbe sečil, obenem pa naš prebavni trakt varujejo pred napadom bakterij in glivic.
Že naši predniki so poznali učinke brusnice na naše zdravje, saj so jo uspešno uporabljali pri težavah z mehurjem in ledvicami, z njimi so spodbujali apetit, zdravili želodčne težave, slabokrvnost in celo skorbut.
Po brusnici so posegli tudi pri želodčnih težavah, čirih, ledvičnih kamnih, vnetih dlesnih, težavah s srcem in vseh težavah povezanih s kožo.
Danes seveda vemo, da brusnica zaradi vsebnosti antioksidantov deluje kot naravni antibiotik, pomaga izboljšati spomin in premagovati stres, krepi imunski sistem in celo vpliva na videz kože.
Zaradi vsebnosti kalija pospeši krvni obtok, zato pozitivno vpliva na srce in ožilje, ter zniža holesterol v krvi.
Brusnico priporočajo tudi pri zdravljenju ateroskleroze, saj zmanjšuje možnost srčnega napada.
.
Brusnica za pomlajevanje telesa
.
O staranju organizma je narejenih že veliko raziskav.
Strokovnjaki so odkrili že veliko učinkovin v rastlinah, ki upočasnjujejo staranje in med njimi je tudi brusnica. Zaradi delovanja antioksidantov ima brusnica neverjeten vpliv na pomlajevanje telesa, saj preprečuje poškodbe tkiv zaradi delovanja prostih radikalov.
V tej smeri potekajo tudi obsežne raziskave, ki naj bi dokazale, da uživanje brusnice pozitivno vpliva na potek Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni (2). Prav tako ima brusnica pozitiven učinek na kognitivne sposobnosti in spomin, posebej pri starejših osebah, kjer pogosteje prihaja do vnetij živčnega tkiva.
.
Brusnica v pomoč pri vnetju mehurja
.
Vnetje mehurja spoznamo, kadar nas nenadoma vse bolj pritiska na vodo, a seča priteče le malo.
Pogosto se pri uriniranju pojavijo močne in krčevite bolečine, seč je kalen, včasih tudi krvav. Glavni vzrok so bakterije, ki najdejo idealne pogoje, da se naselijo v mehurju, kadar imamo mrzle noge in ohlajen spodnji del telesa. Vnetje mehurja pogosteje prizadene ženske, saj so njihove sečnice krajše, kot pri moških, zato bakterije lažje zaidejo v mehur.
Mehur je izrazito mišičast, v notranjosti pa ga pokriva sluznica. Na napetost mišičja in na razkuževalno moč sluznice, pa močno vpliva tudi duševnost. Konflikti, stres, strah in zadrževanje agresivnosti, lahko privedejo do stalno napete stene mehurja in povzročijo slabšo tvorbo sluzi. Ob takšnih pogojih, pa imajo bakterije večjo možnost, da se razmnožijo.
.
Brusnica za lajšanje težav pri vnetju mehurja
.
Za lajšanje težav pri vnetju mehurja in ledvic, so brusnico uporabljali že stoletja nazaj, a tudi današnja medicina je opravila kar nekaj raziskav o vplivu brusnice na sečila. Še nedolgo nazaj, so znanstveniki domnevali, da brusnica poveča kislost urina in s tem preprečuje rast bakterij.
A z raziskavami so dokazali, da aktivne snovi v brusnici preprečujejo, da bi se bakterije oprijele sten mehurja in povzročile okužbo. Učinkovine v brusnici pa s svojim delovanjem ne uničijo naravne flore prebavil, pač pa delujejo samo na patogene mikroorganizme.
Brusnica deluje preventivno pri kroničnih okužbah mehurja in sečil, ker preprečuje, da se bakterije naselijo v urogenitalnem sistemu. Kadar pride do akutnega vnetja mehurja, svežih ali posušenih brusnic ne uporabljamo. Kot preventiva pred vnetjem mehurja so najbolj učinkovite kapsule brusnice, kjer je prisoten alkoholni izvleček. V vodo se namreč aktivne učinkovine izluži le malo, zato čaj iz brusnice ni tako učinkovit.
.
Previdno pri vnetju mehurja
.
Navadno pri vnetju mehurja ne dobimo povišane temperature. Če pa se ob simptomih, značilnih za vetje mehurja, še izrazito poviša telesna temperatura, je mogoče, da gre za vnetje ledvic ali sečevoda. Ob teh znakih, moramo takoj obiskati zdravnika, najbolje urologa.
.
Vloga fitoterapije pri zdravljenju infekcij sečil
.
Infekti sečil spadajo med klasična področja fitoterapije (3). V primerjavi s sintetičnimi zdravili imajo rastlinska zdravila, pri enaki učinkovitosti, manjšo stopnjo stranskih učinkov.
Že stoletja imajo stalno mesto v zdravljenju obolenj sečil. Terapija izpiranja lahko povsem nadomesti zdravljenje z antibiotiki. To velja predvsem takrat, ko je količina klic še relativno majhna in, ko bolečine še niso prehude.
Pri okužbah sečil je pomembno, da pravočasno začnete terapijo in čim več pijete. Pri infekciji sečil se priporoča brusnični sok, izvlečki brusnice v kapsulah, kapsule in čaj preslice in pripravki iz zlate rozge.
.
Brusnice v kulinariki
.
Brusnice so zelo priljubljene tudi v kulinariki. V Severni Ameriki je obvezna priloga pri zahvalni in božični večerji, v Sloveniji pa jo poznamo predvsem kot prilogo k divjačini.
Brusnice pogosto predelajo v džeme in marmelade, najbolj poznan pa je brusnični sok, ki je poznano domače zdravilo za zdravljenje sečnih poti. Manj poznano je brusnično vino, pridelujejo ga predvsem v Ameriki in Kanadi.
.
Recepti naši babic
.
Po knjigi Slovenska kuharica, S. M. Felicita Kalinšek iz leta 1963
.
Marmelada iz brusnic
.
Na 1 kg sladkorja vlij 1/21 l vode ter kuhaj toliko časa, da se gosto potegne. Pene pobiraj. Medtem izberi 2 kg brusnic, jih stresi v sladkor in, ko zavro, rahlo premešaj; kozico pa stresi, da pridejo spodnje jagode na vrh. Nato jih postavi na kraj štedilnika, kjer naj pokrite počasi vro. Medtem jih samo rahlo premešaj, da jih ne zmečkaš. Ko so prosojne, vlij še vroče v steklenice; ko so popolnoma ohlajene, steklenice zaveži in shrani.
.
Surov brusnični sok
.
V veliko steklenico, s širokim vratom, potresi peščico sladkorja v prahu, nanj za prst debelo izbranih brusnic in nalagaj tako plast za plastjo, dokler steklenica ni polna. Steklenico zaveži s pergamentnim papirjem in postavi na sonce za toliko časa, da padejo jagode na dno in se pokaže sok. Tega precedi in shrani v dobro zaprtih steklenicah. Uporabljaj pomešanega z vodo za pijačo. Za vsak kg jagod daj 50 dkg sladkorja.
.
.
Viri:
Zhang L, Ma J, Pan K et al. Efficacy of cranberry juice on Helicobacter pylori infection
Fekicita Kalinšek, Slovenska kuharica
Dr. Jorg Grunwald in Christof Janicke, Zelena lekarna
